FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

ii: sreda, 22. junij 2005, ob 11.01 uri; ogledov: 0

V petek okoli 13 ure štart iz Ljubljane in z avtom po avtocesti do Courmayeura. Avto pustil na parkirišču poleg žičnice, ki vas potegne na Torino kočo. Ker sem seveda zamudi zadnjo žičnico, krivda so bili zastoji v okolici Milana, me je seveda čakalo nočno vzpenjanje po markirani poti do koče Torino, kamor sem potem prispel šele ob 3 uri ponoči, tako da sem od tam brez prenočevanja kar nadaljeval proti bivaku Alberico Borgna na višini 3679 m. Tja sem prispel v soboto okoli 5 ure zjutraj. Sledil je zajtrk, navezovanje derez, do sem jih nisem rabil in seveda začetek vzpona po grebenu na Mont Blanc preko Mt. Maudita. Natančen opis ni potreben, ves čas se držite grebena, ki je na odseke zeloo zračen in pa predvsem zame zelo vetroven. Na vrh Mont Blanca sem zaradi neprespane noči prispel šele ob 20 uri zvečer. Sledilo je še 1,5 ure sestopa do bivaka Vallot na 4347m, kjer sem zaspal brez problemov ;-) Naslednje jutro sem sestopil preko koče Gonella v dolino do jezera Miago. Sledil je še avtoštop do izhodišča. Snega je na Mont blancu še veliko. Sneg je bil mestoma leden, gazi še niso popolnoma utrjene, je pa tale »predsezona« dobra zaradi majhnega števila obiskovalcev. Pozor pred zakritimi ledeniškimi razpokami. Sam moram priznati, da bi se na vrvi s soplezalcem počutil bolj varno, vendar izkušnje naredijo svoje! Mislim da sem srečal neko navezo Slovencev, vendar nisem bil prepričan. No, v nedeljo pozno zvečer sem potem prišel domov. Vreme lepo, višina lepa, zaradi pozabljene kreme popolnoma rdeč (v obraz seveda ;-)) Lep pozdrav, Jan

ii: sreda, 22. junij 2005, ob 11.01 uri

V petek okoli 13 ure štart iz Ljubljane in z avtom po avtocesti do Courmayeura. Avto pustil na parkirišču poleg žičnice, ki vas potegne na Torino kočo. Ker sem seveda zamudi zadnjo žičnico, krivda so bili zastoji v okolici Milana, me je seveda čakalo nočno vzpenjanje po markirani poti do koče Torino, kamor sem potem prispel šele ob 3 uri ponoči, tako da sem od tam brez prenočevanja kar nadaljeval proti bivaku Alberico Borgna na višini 3679 m. Tja sem prispel v soboto okoli 5 ure zjutraj. Sledil je zajtrk, navezovanje derez, do sem jih nisem rabil in seveda začetek vzpona po grebenu na Mont Blanc preko Mt. Maudita. Natančen opis ni potreben, ves čas se držite grebena, ki je na odseke zeloo zračen in pa predvsem zame zelo vetroven. Na vrh Mont Blanca sem zaradi neprespane noči prispel šele ob 20 uri zvečer. Sledilo je še 1,5 ure sestopa do bivaka Vallot na 4347m, kjer sem zaspal brez problemov ;-) Naslednje jutro sem sestopil preko koče Gonella v dolino do jezera Miago. Sledil je še avtoštop do izhodišča. Snega je na Mont blancu še veliko. Sneg je bil mestoma leden, gazi še niso popolnoma utrjene, je pa tale »predsezona« dobra zaradi majhnega števila obiskovalcev. Pozor pred zakritimi ledeniškimi razpokami. Sam moram priznati, da bi se na vrvi s soplezalcem počutil bolj varno, vendar izkušnje naredijo svoje! Mislim da sem srečal neko navezo Slovencev, vendar nisem bil prepričan. No, v nedeljo pozno zvečer sem potem prišel domov. Vreme lepo, višina lepa, zaradi pozabljene kreme popolnoma rdeč (v obraz seveda ;-)) Lep pozdrav, Jan

hari: sreda, 22. junij 2005, ob 12.19 uri

Živ, Jan! Si imel pa srečo, da si kar v soboto skočil gor. Kaj tista grda oblačnost v nedeljo ni nič motila sestopa? Ponoči oz., zgodaj zjutraj še je vse lepo izgledalo, potem pa so se nakuhali oblaki in pokrili ves masiv. Verjetno je tudi kaj scalo, v Pontu šele ob 15 uri.

ii: sreda, 22. junij 2005, ob 13.18 uri

Zivjo Hari! Ja v soboto je bilo lepo vreme (sonce) in taksen je bil načrt. Drugače se mi ne bi izšlo. V nedeljo pa je bilo vreme tako, tako, (oblačno) vendar pri sestopu proti koči Gonella ni bilo veliko za zgrešiti, na obeh straneh grebena namreč proti dolini vodita sestopa oba na desni strani. Ste bili vi tista naveza na Mont Blancu? Sem pozdravil, pa je le nekaj zamrmrala nazaj, slišat je bilo kot slovenšč. več pa ne. Drugače sem Mt. Blanc prečil že večkrat, sedaj na "stara leta" pa je prav zanimivo ponoviti kakšno mladostniško turo ;-) Seveda nisem še za odpis, vendar kasneje človek vidi vse drugače... Jan

hari: sreda, 22. junij 2005, ob 14.36 uri

Živ, Jan! Ne, ne. Mi smo bili naveza na Paradisu in če bi se srečali bi ziher odzdravili/pozdravili. Smo se pa v soboto zapeljali skoraj do tunela in naenkrat se je pred nami postavil pokonci masiv. Pa takšen lep pogled na dan skoraj brez oblačka. Sem si rekel, srečni tisti, ki danes lezejo gor. Se mi je zdelo, da moraš stvari poznati, saj prvič ne bi takole sam pohajkoval po strehi Alp. Superca!