FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

nagal: nedelja, 14. avgust 2005, ob 10.15 uri; ogledov: 0

Pot čez Plemenice oz. Bambergegerjeva smer je edina po kateri še nisem osvojil našega očaka. V vodničkih ta pot ni opisana kot nič kaj posebnega, pa me vseeno zanima kako kaj zgleda ta gori in ali se priporoča kakšna dodatna varovalna oprema (čelada, pas).

nagal: nedelja, 14. avgust 2005, ob 10.15 uri

Pot čez Plemenice oz. Bambergegerjeva smer je edina po kateri še nisem osvojil našega očaka. V vodničkih ta pot ni opisana kot nič kaj posebnega, pa me vseeno zanima kako kaj zgleda ta gori in ali se priporoča kakšna dodatna varovalna oprema (čelada, pas).

hari: nedelja, 14. avgust 2005, ob 10.39 uri

Nagal. Danes je varnostna čelada že sama po se umevna kot varnostni pripomoček na vseh zahtevnih in zelo zahtevnih poteh in če daš kaj na svojo varnost, jo boš imel v nahrbtniku oz., na glavi. Bambergova je zelo zahtevna in najtežja, zavarovana pot na Triglav. Po pravilih bi samovarovanje moral uporabiti, kako je pa to v resnici pa tudi sam veš. Tudi na drugih poteh na očaka le redko kdo uporabi pas in sam. komplet. Aja, pa osvojil ga ne boš nikoli...

Mitja: nedelja, 14. avgust 2005, ob 11.33 uri

Pot čez Plemenice oz. Bambergegerjeva smer...
[img:a872f58083]http://link-to.mysmilies.info/sad/nono.gif[/img:a872f58083] Èe bi pogledal na forum o Triglavu, bi na njem našel vse podrobnosti, ki jih iščeš.

xmovc: ponedeljek, 15. avgust 2005, ob 13.50 uri

Hmmm... težka bo, sem prebrskal vse vodnike in forum, pa te smeri nisem našel.

Mitja: ponedeljek, 15. avgust 2005, ob 17.21 uri

...sem prebrskal vse vodnike...
Pa si res prebrskal vse?[img:7b68f63166]http://link-to.mysmilies.info/misc/ceka.gif[/img:7b68f63166]

igorz: sreda, 17. junij 2009, ob 16.18 uri

Danes sem malo pogledal gor proti Triglavu, šel sem iz Zadnjice skozi Korita na Luknjo, še vedno lepo zasneženo (tudi do 20 m snega), le tu in tam kaj prižviga dol s Pihavca oz. zahodnih pobočij Triglava (čelada). Sneg ravno prav odpuščen, tako, da niti derez nisem potreboval. Z Luknje do grebena "Stene" je pot kopna, pod grebenom je še eno snežišče, ki ga je možno obhodit po levi. Sneg na zahodnih Triglavskih podih je bil rahlo odpuščen, tako, da je šlo brez težav vse do pod Triglavsko škrbino, kjer je bil sneg pomrznjen, zato sem nadel dereze, s cepinom sem si pomagal že prej čez "pode". Nad Škrbino je kopno vse do vrha. Sestopil sem na M. Triglav, kopno in na Planiko, kjer so snežišča v spodnjem bolj položnem delu. Pot Planika - Dolič je v 70 % še pod snegom, na nekaterih mestih je potrebna previdnost pri prečenju (še najbolje z derezami, odvisno od trdote snega). Z Doliča, je v konto pod Dolič še sneg, zato najbolje z derezemi, potem pa je mulatiera večinoma kopna, razen enega krajšega odseka, ki ga je možno obhoditi pod snežiščem.

anjic: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 2.20 uri

Lep pozdrav, na Triglavu sem bila kot 11 letna deklica s starši. Alp in vsega nisem nikoli "sovražila", le pubartetniška trma in muhavost sta me malo oddaljili od teh lepot. Sedaj sem stara 17 let in v meni se počasi ponovno vzbuja hrepenenje po lepotah gorovja in adrenalina. Tako sem se začetek maja odločila da grem na Triglav, pa tudi če sama. Našla sem prijateljice željne enake izkušnje. Vse sem splanirala: iz Celja do Jesenic z vlakom, do Mojstrane z avtobusom in nato peš ali pa z štopom do Aljaževega doma. Ko bomo tam bomo videle koliko bo ura in se odločile; nadaljevanje do Staniča (mi je ljubši kot Kredarica) ali počitek v Vratih (Aljažev dom). Pot do Triglava mi je kristalno jasna le naprej ne znam. Kam naj zavijem, da se spustim do Triglavskih jezer? Potem pridem do Bohinja, če imam prav in tam imamo urejen prevoz. Upam, da mi kdo odgovori in lepe, polne gorskih vzponom, poletne dni vam želim! Lp, Anja

Gorazd Bokšan: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 7.15 uri

Z vrha imaš dve možnosti ali se spustite na Planiko ali na Dolič (krajše, malo več grušča po skalah), nato pa imate vse označeno na Hribarice in na 7 jezera (tu prespite), sestopite čez Komarčo do Koče pri Savici (štop do Bohinja). Prvi dan zna biti kar dolg, če boste prepozne prespite v Aljaževem domu.

anjic: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 11.10 uri

Pri dan bomo časovno uskladile, da le vidimo kdaj prispemo, najlepša hvala + sporočim kako je bilo ;) Lp

turbo: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 11.56 uri

Sobota zjutraj, v Vratih, ura je 3.30h, ko prižgem čelno svetilko. Nad Triglavom sicer sije luna, a mi to vse do 100 viš.metrov pod Luknjo prav nič ne pomaga. Pred seboj vidim ravno toliko, kot svetilka nese, vse naokoli trdna tema. Ravno ko prikorakam na Luknjo, začne za Babo vzhajati sonce. Èudovito. Spomnim se na tisti znameniti izrek (Èopov, če me spomin ni izdal): ležim na Babi in skozi Luknjo gledam v Zadnjico. Malce poduškam, obvezna smotka, nato pa si nadenem čelado in samovarovalni komplet ter zaplezam Očaku nasproti. Prva strmina je čudovita, strma, izpostavljena in odlično zavarovana. Nato prečim v desno nad Zadnjico in se po bolj položnem terenu (hoja) počasi dvigam po desnem boku grebena. Višje nato pot zavije proti levi, nekajkrat se pokaže znamenita severna stena, pa tudi prepad proti dolini Vrat je prav vratolomen. Hoja in poplezavanje mi gresta dobro od nog in kar hitro pridobivam višino. Zgornji del poti čez Plemenice marsikje ni zavarovan, a to ne povzroča težav, ker je skala odlična in poplezavanje pravi užitek. Da se ne bi "zaplezal v neznano", pa poskrbijo Knafeljčeva rdeče-bela očesca. Ko sem priplezal do vrha zavarovane poti, sem malce gori-doli prečil nad Sfingo do pod ostenje Očaka, tam zavil desno in se priključil poti, ki vodi iz Doliča na Triglav. Zahodna triglavska planota je še obilno zasnežena, a se da vsa strmejša snežišča obiti po skalah, kar je položnega, pa se lahko varno preči tudi brez opreme (cepin, dereze). Pot do vrha je minila mimogrede, pretirane gneče ni bilo in tik pod vrhom je tudi sonce obsijalo Očaka (vmes je bil nekajkrat ovit v meglice). Na Očaku sem se udeležil "zborovanja" v podporo prizadevanjem, da Aljažev stolp ostane na Očaku. Ker sem na raznih forumih zastavil svoj glas, se mi je zdelo prav, da zastavim tudi svoj stas. Aljaž naj ostane doma, pristojni pa naj poskrbijo za njegovo vzdrževanje. Iskrena hvala društvu Prijateljev Triglava in Igorju Zlodeju za ves trud in prizadevanje, za ohranitev stolpa na vrhu Očaka. Hvala tudi vsem, ki ta trud podpirate. In še posebej hvala tistim, ki ste se (tudi) zato povzpeli na Očaka. Sestopil sem preko Kredarice in Praga. Èudovita tura, po več kot desetletju zopet na Očaku na višku sezone. Èe ne bi bilo zapletov glede stolpa, vprašanje, kdaj bi šel spet na vrh poleti, ko ga oblegajo take množice. Pa je bilo vredno, Plemenice so čudovite, o Očaku ni da bi govoril, dvakrat ali trikrat letno pa se tudi gnečo prenese. Èez nekaj mesecev pa prav tako po mnogih letih, spet pozimi gor vn.

Filip: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 19.36 uri

nadaljevanje do Staniča (mi je ljubši kot Kredarica)
Tu priporočam pot čez Prag, vsaj za prvič, kljub zgornemu neresnemu prispevku. Sicer pa - imate karto Julijskih Alp oz. Triglavskega pogorja? Z njo in with a little help od resnih planincev ne bo problemov. Ne sme biti škoda denarja za zemljevid, nanj lahko kaj napišeš, na vrhovih požigosaš ...

vstarc16: petek, 21. avgust 2009, ob 22.16 uri

V soboto (15. 8.) zvečer sem se od Aljaževega doma povzpel do Bivaka po Luknjo, kjer je poleg mene bilo še 10 Èehov, katerih polovica je prespala zunaj. Bivak je v dobrem stanju, plastični sod je zamenjan z kovinskim rezervoarjem tako da je voda na voljo. V nedeljo sem nadaljeval na Luknjo in se čez Plemenice se povzpel na Triglavske pode. Usmeril sem se proti robu Stene in po Kugyjevi polici previdno prečil proti Kredarici. Pod vršnim delom so obsežna snežišča (lahko ih se obide spodaj), v glavnem ih se da varno prečiti berez derez, razen krajšega strmega dela, kje bi dereze dobro prišle. Po počitku na Kredarici (zelo obiskana, pravo poletje) sem se čez Prag sestopič nazaj v Vrata, pričakoval sem več snega v Kotlu, če se hodi po markirani poti ga sploh ni. Zadnjič sam čez Prag, v kopnih razmerah, sestopil leta 2001 in me je presenetilo kolikor je erozija poškodovala pot, zaradi česar so markacisti že opravili veliko sanacijskih del, dele pa še bo treba sanirati. Vanja

Filip: sobota, 22. avgust 2009, ob 17.32 uri

Pot čez Plemenice oz. Bambergegerjeva smer je edina po kateri še nisem osvojil našega očaka. V vodničkih ta pot ni opisana kot nič kaj posebnega, pa me vseeno zanima kako kaj zgleda ta gori in ali se priporoča kakšna dodatna varovalna oprema (čelada, pas).
Verjetno ti bo najbolje odgovoril slavni Bambergeger, saj je še vedno zelo živ, nekaj ti lahko povem tudi jaz (oklepaji), obenem pa me zanima (vprašaji): - katere so ostale smeri na Triglav? - ni opisana kot nič kaj posebnega? - vodnički, co to je? - ta gori? (čelada in samovarovalni komplet - sam pas ti ne bo nič pomagal - se seveda priporočata v smislu osnovne varovalne opreme, ne dodatne)

Tejtej: sobota, 22. avgust 2009, ob 19.39 uri

Nagal bo zadovoljen, dobiva nasvet po štirih letih.

Filip: sobota, 22. avgust 2009, ob 22.15 uri

torej je bambergergerer res še živ, slava muuuuuuuuuuu

panda: nedelja, 23. avgust 2009, ob 12.22 uri

In kdo je Bambergerer? To veš očitno samo ti in nihče drug. Slava tebi!

marfi: nedelja, 23. avgust 2009, ob 12.32 uri

Dovolj o tem Bambergegerju (nagal), Bambergergerju (Filip) oz. Bambergererju (panda)! mod

Filip: nedelja, 23. avgust 2009, ob 21.20 uri

meni so te stvari jasne

CarpeDiem: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 14.25 uri

Včeraj prehodili omenjeno (meni znano kot Bambergovo pot) čez Plemenice na Očaka! Zadali smo si enodnevno turo; štart 6.00 iz Vrat, potem do Luknje, sledil je vzpon po zavarovani plezalni poti preko Plemenic do Triglavskih podov oz. Triglavske zahodne planote. Ponekod je bilo še nekaj (prijetnno mehkega) snega. Kmalu nad snegom se pot priključi na tisto, ki sicer pelje s smeri Tržaške koče na Doliču. Po tej poti smo tudi prišli do vrha. Sledil je spust na Kredarico (kjer na srečo ni bilo toliko "okupatorjev" kot se jih lahko pričakuje), od Kredarice pa je sledil (le) še spust čez Prag in že smo bili ponovno v Vratih. Zadeva nam je vzela skoraj 14 ur (skupno s počitki), sicer pa smo gor grede dejansko porabili tistih, v Vratih zapisanih 7 ur, kar pomeni, da nismo bili ravno hitri, ampak bolje pozno kot nikoli, oz. nam veliko pomeni tudi kakšna lepa fotografija za spomin in da ni potrebno gledati na uro ter drveti kot sam vrag. Želel pa bi povedati, da je pot čez Plemenice precej zahtevna (najbolj sovražim opis poti; nič posebnega - nikoli ne vem kaj si lahko pod le-tem predstavljam oz. to so subjektivne ocene posameznikov). Njen najtežji del je takoj na vstopu v plezalno smer, torej že na sami Luknji, ko pot zavije v skale, na levo. Kasneje me je nekoliko presenetil tudi vstop v plezalno smer (tista pot, ki sicer tudi pripelje z Doliča), saj je začetek razmeroma zahteven (z vidika začetnika, ki sem ga imel s seboj), nadaljevanje pa potem precej lažje, do vrha. Spust na Kredarico se mi zdi izredno neprijeten, ob vseh kolonah, ki ne znajo počakati niti momenta in se na vse pretege grebejo, ti pa jih moraš čakat, skratka totalno grebatorstvo! :? Sledil je spust od Kredarice čez Prag v Vrata. Sam sem imel (izpred dveh let) pot čez Prag v spominu kot precej lažjo, a vendar je tudi na njej kar nekaj mest, kjer je potrebno biti konkretno zbran, ter se čvrsto oprijemati varoval, kar zna biti ob veliki utrujenosti kar zahtevna zadeva. Takšen dan smo preživeli, bilo je lepo, a precej naporno in zahtevno, tudi zame, ki sem moral cel dan paziti na kolega, ki nima kaj prida izkušenj, morda se mi je tudi iz tega razloga zdela pot čez Plemenice nekoliko težja, kot če bi bila na mestu naša standardna hribovska zasedba, ki kar dobro ve kako se rečem streže! 8)

mariborcan: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 15.02 uri

Želel pa bi povedati, da je pot čez Plemenice precej zahtevna (najbolj sovražim opis poti; nič posebnega - nikoli ne vem kaj si lahko pod le-tem predstavljam oz. to so subjektivne ocene posameznikov).
Tudi tvoja ocena je subjektivna in tudi ne vem, zakaj bi "precej zahtevna" bil kaj boljši opis kot "nič posebnega". Meni se pa recimo ne zdi "precej zahtevna"... Takšen dan smo preživeli, bilo je lepo, a precej naporno in zahtevno, tudi zame, ki sem moral cel dan paziti na kolega, ki nima kaj prida izkušenj, morda se mi je tudi iz tega razloga zdela pot čez Plemenice nekoliko težja, kot če bi bila na mestu naša standardna hribovska zasedba, ki kar dobro ve kako se rečem streže! 8)
Mogoče pač to vseeno ni najbolj primerna pot za začetnika, no, saj si ti poznal njegove izkušnje in pa pot že od prej in si moral to ocenit...

Filip: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 23.11 uri

Carpediem, čestitam za uspešen enodneven vzpon, gotovo ti bo ostal v lepem spominu in hvala za opis, saj vse lahko lepo podoživljam. iz večkratnih izkušenj pa lahko omenim par malenkosti: - ob šestih zjutraj se zdi zgodaj, pa ni; vsaj do odcepa za Prag se najlepše hodi v temi z lučko, nato se pa itak zdani; pa tudi, če se še ne, se vidi - torej z Luknje naprej zapnemo na zajlo najpozneje ob osmih, ter smo potem upravičeni do malice na vrhu Plemenic pred deseto - ob upoštevanju tega smo na Triglavu (ne na Očaku, ne vem, kje je to?) pred poldnevom ali vsaj tam nekje. tako ni razloga, da druge polovice ture ne bi mogli varno opraviti do mraka, morda celo že do sončnega zahoda na terasi Aljaževega doma. kakšna bližnjica nam seveda tudi pride prav ;) - kot nekakšnega poznavalca in morda celo [b:188ee76ea5]vodiča[/b:188ee76ea5] ([i:188ee76ea5][b:188ee76ea5]of a[/b:188ee76ea5][/i:188ee76ea5], neroden ta slovenski zaporedni tožilnik, ki noče imeti predlogov) [b:188ee76ea5]začetnika[/b:188ee76ea5] nas vstop v steno proti Triglavski škrbini (nad meliščem) ne more presenetiti, lahko se le razveselimo ogrevanih klinov - sestop na Kredarico zna biti res zoprn, ker je zdrsan, spoliran, tudi čez Prag je marsikje podobno - če se pritožujemo nad preveliko množico planincev, se nad samim seboj - okupatorjev pa že kar nekaj časa ni tam zgoraj, "okupatorje" oz. narekovaje bi bilo treba pojasniti, saj nismo na tržnici. morda si kdo predstavlja, da: forum = tržnica = parlament = šank = referendum . ... .. ... . ampak kaj jaz vem, vsaka beseda ima svoj pomen in .

CarpeDiem: torek, 25. avgust 2009, ob 8.32 uri

Ja s tem kolegom smo bili predhodno npr. na Palcu in še enem vrhu tam v bližini (se imena ne spomnim), oboje je bilo brez varoval in malo za poprijet za skalo, sem pa videl da ima človek potencial za griče in vzpetine! 8) Moja ocena je vsekakor subjektivna, ampak mislim, da je bolje dvakrat opozoriti, kot NIÈ POSEBNEGA, pod katerim jaz razumem, da gor lahko zleze vsakdo, pa se posledično potem komu kaj "zalomi" in se kaj zelo neprijetnega zgodi!