FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: ponedeljek, 29. avgust 2005, ob 18.08 uri; ogledov: 0

Dolomiti, sobota in nedelja 27. in 28.08.2005. Dan lep kot še nikoli, bi lahko napisal, če bi to bilo tam nekje v Afriki. Torej, Alta Badia, Paso Gardena. Parking na zelo dobrem ostrem ovinku pred prelazom (1956m). Se povzpeli najprej po prvem skoku čez jeklenice. Nato eni po normalki drugi pa v Tore Exner. Tik pred vztopom v ferato začne liti in sekati iz neba. Vedrili malce nižje pod skalco. Ko je koliko toliko prenehalo scati, se odločimo vsi po običajnem pristopu do koče Cavazza (2585m). Sušilnica je delala pozno v noč. Zvečer ob polni mizi padejo najboljše odločitve zato smo se ponovno razdelili. Tisti, ki so malo dlje lahko spali, bodo šli zjutraj na vrh Cima Pisciadu (2985m) in od tod naprej na Piz Boe (3152m) in nato na Paso Pordoi (2239m). Slednje so si privoščili z gondolo. No ja, mene pa so nahecali, da gremo nazaj v dolino od koder smo prišli in dajmo tole ferato Brigata Tridentina spravit pod streho. Simpatična ferata, ki smo jo opravili v dobrih dveh urah in se ponovno prikazali pri koči Cavazza. Nato na vrh C. Pisciadu in po razgledovanju v megli nazaj po poti, ki smo jo zjutraj že enkrat v dolino opravili. Nato iz Paso Gardena na Paso Pordoi po ostale in domov.

hari: ponedeljek, 29. avgust 2005, ob 18.08 uri

Dolomiti, sobota in nedelja 27. in 28.08.2005. Dan lep kot še nikoli, bi lahko napisal, če bi to bilo tam nekje v Afriki. Torej, Alta Badia, Paso Gardena. Parking na zelo dobrem ostrem ovinku pred prelazom (1956m). Se povzpeli najprej po prvem skoku čez jeklenice. Nato eni po normalki drugi pa v Tore Exner. Tik pred vztopom v ferato začne liti in sekati iz neba. Vedrili malce nižje pod skalco. Ko je koliko toliko prenehalo scati, se odločimo vsi po običajnem pristopu do koče Cavazza (2585m). Sušilnica je delala pozno v noč. Zvečer ob polni mizi padejo najboljše odločitve zato smo se ponovno razdelili. Tisti, ki so malo dlje lahko spali, bodo šli zjutraj na vrh Cima Pisciadu (2985m) in od tod naprej na Piz Boe (3152m) in nato na Paso Pordoi (2239m). Slednje so si privoščili z gondolo. No ja, mene pa so nahecali, da gremo nazaj v dolino od koder smo prišli in dajmo tole ferato Brigata Tridentina spravit pod streho. Simpatična ferata, ki smo jo opravili v dobrih dveh urah in se ponovno prikazali pri koči Cavazza. Nato na vrh C. Pisciadu in po razgledovanju v megli nazaj po poti, ki smo jo zjutraj že enkrat v dolino opravili. Nato iz Paso Gardena na Paso Pordoi po ostale in domov.

hari: četrtek, 1. september 2005, ob 15. uri

Eto še slikce iz ferate in Cima Pisciadu, na [url=http://www.pd-sloga.com/galerija/Cima-Pisciadu-ferrata-B-Tridentina] tem [/url]linku.

mariborcan: ponedeljek, 12. september 2005, ob 11.33 uri

Hja, smolo ste imeli z vremenom...ceprav vse je za nekaj dobro - predvidevam, da v takem vremenu vsaj niste imeli guzve na ferrati. Mi smo bili tam 21.09.2003 v prekrasnem soncnem vremenu, v ferrati pa je bila taka guzva, da se je cez celo steno vila nepretrgana vrsta ljudi, premikali pa smo se v polzjem tempu. Na tak nacin pa vse skupaj niti ni vec posebno zabavno... :? (se posebej, kadar se kolona ustavi in obticis na kakem mestu, kjer ni mozno dobro stati)

mariborcan: ponedeljek, 12. september 2005, ob 11.44 uri

Ah ja, se to - morda drugic probaj bliznjo ferrato "Via ferrata delle Meisules" oziroma "Pößnecker Klettersteig" po nemsko, ki vodi s prelaza Sella na vrh Piz Selva. Meni se je zdela zelo lepa, lepsa od Tridentine (na to oceno je mogoce vplivalo tudi dejstvo, da sem bil na ferrati cisto sam in to v prekrasnem soncnem vremenu (kako mi je to uspelo? start s prelaza komaj ob 12.00 (posledicno prihod na izhodisce v temi))). Je pa tudi nekoliko tezja od Tridentine, vendar nic pretiranega... Priporocam!

hari: ponedeljek, 12. september 2005, ob 13.19 uri

Ojla! Ma, že brusim nekaj kremplje pa me tale september ne spusti iz rok. Na zemljevidih doma pa kar frčijo tisti Dolomitski stolpiči v zrak in željno opajajo z jeklom nabite kamnine. Tudi slepa kura zrno najde!

Mitja: ponedeljek, 12. september 2005, ob 13.24 uri

Na zemljevidih doma pa kar frčijo tisti Dolomitski stolpiči v zrak in željno opajajo z jeklom nabite kamnine.
Vau, takšnih primerkov zemljevidov pa še ne... :lol:

hari: ponedeljek, 12. september 2005, ob 13.36 uri

Vau, takšnih primerkov zemljevidov pa še ne... :lol:
Kaj? A še nisi slišal za 3D pa Virtually real? So Italijanski zemljevidi 6,5€. :D Èe bi ti bil že dva tedna samo doma bi tudi iz naših zemljevidov voda pritekla, koliko je padlo zadnje čase dežja!

Mitja: ponedeljek, 12. september 2005, ob 13.39 uri

Èe bi ti bil že dva tedna samo doma bi tudi iz naših zemljevidov voda pritekla, koliko je padlo zadnje čase dežja!
Saj zato pa rajši sploh ne odpiram več naših zemljevidov...

brane: ponedeljek, 9. avgust 2010, ob 15.38 uri

Zahvaljujoč Borutu, ki je neumoren raziskovalec Karnijskih alp in Dolomitov smo opravili tokrat z goro Pisciadu in ferato Brigata Tridentina. Ker mu tudi vožnja nikoli ne dela problemov smo jo trije mušketirji in ena mušketirka mahnili v soboto opoldne proti Badiji, izhodišču za turo.Preko prelaza Falzarego se spustimo v Badio in v prvem kraju San Casiano spočetka neuspešno iščemo sobo za prenočitev :( Končno se nas usmili prijetna gospa ki nam za 25 eur po osebi priskrbi dve sobi z kopalnico in po krajšem sprehodu po La Villi utrujeni zaspimo. Ker kot omenjejo predhodniki je ferata Tridentina zelo popularna in zasedena smo ob pol sedmih zjutraj že na izhodišču, se tam že opremimo in krenemo.Že v začetku ferata opozori na resnost in po prvem delu ter nekaj stezice se začne zares.Ferata se vseskozi strmo vije po naravnih prehodih navzgor in zračnost je vse bolj očitna. 8) Pred zadnjim finalnem delom sledi krajša izravnava, kjer se že lahko odločite za vzpon po stezici do koče, ali pa opravite še zadnji najatraktivnejši in najtežji del ferate.Seveda po krajšem počitku zagrizemo še v finale.Ta del je zares zračen, zahteva zbrano glavo, moč v rokah in obvezen samovarovalni komplet.Konča se z posladkom, krasnim visečim mostom nad prepadom preko katerega pridemo v lažji svet ter po stezici do koče Cavazza. :lol: Krajši počitek, Ivan skoči pogledat za moja očala, ki so mi padla v najstrmejšem fianlnem delu, mi pa krenemo proti vrhu Pisciadu. :oops: Pot do vrha je povsem lahka in kot taka primerna tudi za povsem nezahtevne planince in se vije po sigurnih prehodih povsem do vrha. :lol: Na vrhu nas dohiti Ivan nesoč v žepu očala, ki so okrnjena samo za eno lečo in izjemno sem mu hvaležen ter mu obljubim da se mu sigurno nekako oddolžim.Razgledi čudoviti, saj se gora nahaja v samem osrčju Dolomitov v pravem pomenu besede.Še posebej se lepo vidi enkratno jezero zraven koče kot modro lepo očesce. :lol: Sestopimo nazaj do koče in v dolino krenemo po poti 666.Pot se kmalu prevesi v zavarovano pot in poteka po široki razbiti grapi, zahtevnost pa je nekako srednje težka ferata, katerih je v naših gorah veliko, nekoliko nas moti le množica planincev, ki se po njej vzpenja ali sestopa. Pri avtu smo tako malce čez 14 uro, še na obvezni kapučino v vsej cvetoči turistični Corvari, dolga pot do Kranjske gore z obveznimi kozli in kosilom ter nato domov. Res enkratno doživetje , če sem do sedaj občudoval Dolomite le med smučanjem v Badiji pozimi sem jih zdaj oskusil tudi v vsej poletni gorski lepoti. P.S.Za moški svet : če se bo kdo odpravil v ta konec si bo poleg gorskih lepot lahko spočil oči tudi ob nenavadno lepi deklici, ki streže v koči Cavazza ( blondinka z plavimi očki ) , ki se je prijazna pustila slikati z vsakim od nas treh slinastih starih prdcev. :lol: