KojcaMatjaž: nedelja, 20. november 2005, ob 14.24 uri; ogledov: 0 Razgleden "osamelec" med Idrijco in Bačo. Na vrh vodijo, kot kaže, vsaj štirje pristopi: iz vasi Orehek, Jesenica, Zakojca in Bukovo, od katerih sta na zemljevidih označena le tista iz Zakojce in Orehka. Slednja pot se začne pri cestni tabli, ki označuje zahodni konec vasi, 30 m naprej pa je na ovinku tudi ogromen prostor za "jeklenega konjička". Višinske razlike je dobrih 600 m, kar pomeni uro do uro in pol vzpona. Začnemo po cesti do samotne domačije, nato po poti skozi gozd do starega senika in za njim po kolovozu desno do košenin (z velikimi senenimi kopami). Na travniku, kjer se steza izgubi, je treba iti navzgor ob vrsti dreves do vznožja strmejšega pobočja (sicer je označeno, vendar bolj po naše, gorenjsko). Spet se prikaže široka pot, ki se brez popuščanja vzpenja strmo proti levi, dokler se ji z leve ne priključi druga. Tu se začne dolgo vodoravno prečenje proti desni. Ker sta me planinca, ki sta prišla mimo ravno ob mojem štartu, na to opzorila, sem po dveh-treh minutah zavil po enem od strmih travnatih jezikov naravnost navzgor (trava čez glavo!) in tako domnevno skrajšal pot do vršnega slemena.
Zanimivo, da kosijo tudi vrh, na vršni točki tako stoji značilna kopa sena! Kot že omenjeno, je razgled neoviran: na severu je na dlani veriga spodnjebohinjskih alias tolminskih gora od Vogla do Èrne prsti, najbližji sosed je Porezen, na južni strani bi omenil Šebrelje in Bevkov vrh, v ozadju pa se je bleščalo tudi Jadransko morje.
Zelo lep konec! |
Odgovori | | |
|
Matjaž: nedelja, 20. november 2005, ob 14.24 uri Razgleden "osamelec" med Idrijco in Bačo. Na vrh vodijo, kot kaže, vsaj štirje pristopi: iz vasi Orehek, Jesenica, Zakojca in Bukovo, od katerih sta na zemljevidih označena le tista iz Zakojce in Orehka. Slednja pot se začne pri cestni tabli, ki označuje zahodni konec vasi, 30 m naprej pa je na ovinku tudi ogromen prostor za "jeklenega konjička". Višinske razlike je dobrih 600 m, kar pomeni uro do uro in pol vzpona. Začnemo po cesti do samotne domačije, nato po poti skozi gozd do starega senika in za njim po kolovozu desno do košenin (z velikimi senenimi kopami). Na travniku, kjer se steza izgubi, je treba iti navzgor ob vrsti dreves do vznožja strmejšega pobočja (sicer je označeno, vendar bolj po naše, gorenjsko). Spet se prikaže široka pot, ki se brez popuščanja vzpenja strmo proti levi, dokler se ji z leve ne priključi druga. Tu se začne dolgo vodoravno prečenje proti desni. Ker sta me planinca, ki sta prišla mimo ravno ob mojem štartu, na to opzorila, sem po dveh-treh minutah zavil po enem od strmih travnatih jezikov naravnost navzgor (trava čez glavo!) in tako domnevno skrajšal pot do vršnega slemena.
Zanimivo, da kosijo tudi vrh, na vršni točki tako stoji značilna kopa sena! Kot že omenjeno, je razgled neoviran: na severu je na dlani veriga spodnjebohinjskih alias tolminskih gora od Vogla do Èrne prsti, najbližji sosed je Porezen, na južni strani bi omenil Šebrelje in Bevkov vrh, v ozadju pa se je bleščalo tudi Jadransko morje.
Zelo lep konec! |
|
matta: četrtek, 26. maj 2011, ob 9.58 uri Ste že bili na Kojci? V teh dneh njene strme travnike, prek katerih vodi pot, opisana zgoraj in natančno s prikazom vrisane poti v PV št. 12/2010, prekriva morje cvetoče perunike. »Fotlc« pa le vzemite s seboj, da se ne boste jezili sami nase potem, ko bo prepozno. Èe malo bolje pogledate, pa boste nekje na senožeti nad drugim senikom nagrajeni še z najdbo. Pozabili sva zaviti pri drugem seniku strogo levo (markacisti - škrtice...), pa sem sredi trav in kopišč potegnila opis iz žepa in z njim še nekaj v € obliki... Davno so mi že odsvetovali branje opisov na poti. :oops: Ampak je pomagalo, s pomočjo natančnega opisa sem eno modro uspešno zamenjala z drugo, lepšo, seveda. :lol: Ta naju je čakala nadstropje višje, na prečnici. Da razgledov ne omenjam. :D
Toplo priporočam, lepo se imejte
Meta
Aja, nazaj na izhodišče po cesti z Jesenice vas pripelje tudi avtobus, če imate ravno srečo. Iskrena hvala šoferju za prijaznost. :D[size=7:74c7dd5c89][/size:74c7dd5c89] |
|
mirok1: četrtek, 26. maj 2011, ob 22.41 uri Na Kojci že pred več kot 40 leti, pa še nisem tako star, brez nekih internetnih opisov. Pa kajbi dolgovezil, ko sem preživljal tiste poletne počitnice, katere so me kasneje vodile na vrhove take in drugačne. Lp! |
|