petek, 14. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Kamenjak - otok Rab - Hrvaška

eMZe: torek, 4. julij 2006, ob 15.18 uri; ogledov: 3
V ponedeljek, 26.6.2006, sem poskusil malo drugačno turo. Povzpel sem se na najvišji vrh otoka Rab, 409 m. Kljub skromni višini in višinski razliki tura ni kar tako. Izhodišče: Lopar Višina izhodišča: 1 m Višina cilja: 409 m Bruto višinska razlika: cca 550 m. Èas na poti (za navite): - vzpon 3 h 30 - spust 3 h Uvod: Lopar je naselje, iz katerega izhaja kamnosek Marin, ustanovitelj republike San Marino (tako trdita hrvaška in italijanska verzija). Večina pomembnih objektov ima zato v nazivu San Marino (kamp, cerkev, hotel, gostilna, ...). Naselje, nekoč locirano na zahodnem delu zažemka istoimenskega polotoka, se je zaradi "rajske" peščene plaže na vzhodnem zažemku sedaj prestavilo na drugo stran. V starem delu so mirni apartmaji in trajektno pristanišče povezave s Krkom. Na poti spoznamo več obrazov otoka - naselje masovnega turizma, branik pred velebitskimi vetrovi, rodovitno planoto, pašnike, ograjene s suhozidom in staro tovorno pot med Supetarsko Drago in Loparjem - Premužiæevo stezo. Slednja je nekoliko zaraščajoča se tlakovana pot, ki je še pred 50 leti služila kopenskemu transportu do Loparja. Pozneje so zaporniki z Golega otoka zgradili cesto na JZ strani grebena mimo rta Sorinj skozi Kaljac in Ograde. Rab se ima za svojo rodovitnost zahvaliti 100 do 400 m visoki steni na severovzhodni strani otoka, ki varuje ravninski del otoka. Opisana pot ima celo uradno ime "Planinarska obilaznica Kamenjak - otok Rab", obravnavan je del med KT1 in KT3 (Kontrolna Tačka 1, 2, 3). Èrnilo prinesite s seboj. Markacije so take kot Knafelčeve, rdeč krog z belo piko. Opis: Iz Lopára (naglas na drugem zlogu) krenemo proti kampu (jasno) San Marino. KT1 je pri pošti oz. trgovini Merkur. Po desni strani se pride na uradno križišče peš- in kolesarskih stez 1, 2, 3, 5, 8. Slednje so vzorno označene. Èe greste po obali, nekje pred toboganom prasnete desno gor v reber. Po nekaj minutah najdete odlično pešpot. To je Premužiæeva steza. Steza se skrajno enakomerno vzpenja po strmem pobočju Kruna ob Rabskem kanalu. Na višini kakih 120 m naletite na tablo "Šuma Fruga". To je rodovitna planota, ki nima ničesar skupnega s prejšnjo puščavno strmino. Od kampa do sem cca 2 km. Stezi sledimo še dobra 2 km, dokler ne zavije odločno navzdol desno v gozd. Èe napnete oči, opazite sramežljivo oznako za razcep. Ena steza se odcepi rahlo navzgor, smerokaza ni, markacijo je težko najti. Po levi stezi poskušamo iskati markacije. Po 100-200 m lahko poiščete Dolac, kjer je KT2. Po nerodnem terenu se je potrebno vrniti na SV greben. Meni je tu sicer v obeh smereh zmanjkalo markacij; če jih tudi vam, se na pamet povzpnite na greben in zagledali boste 2-3 m velikega možica. Sedaj pa kar po grebenu. Markacije se kmalu spet pojavijo. Poti v resnici ni, so le markacije. Splača se jim slediti. Èe jih izgubite, se raje malo vrnite. Razen v 2-3 primerih poteka pot na zunanji, grebenski strani suhozida. Večino časa je potrebno gledati pod noge, zato boste v razgledu uživali samo, če se ustavite. Potovanje do vrha je dolgo vsaj 4 km. Do sedaj ste lahko uživali v pogledu na polotok Lopar, Goli otok in Velebit, zadnje minute pa se odpre še pogled na Pag, Krk, Dolfin in mesto Rab. To je to, više se ne da. Na vrhu stoji oddajnik, ki je iz Loparja dobro viden, vmes pa vam ga za nekaj časa zmanjka. Na strani, kjer ste prišli gor, je morje možicev, vsaj 100. Èemu, ne vem. Tu je tudi KT3. Sestop: 1. Po isti poti - markacije sem izgubil na približno istem mestu, ob prehodu Silbe. 2. Mimo gostišča brez elektrike - hrano zjutraj pripeljejo, nato jo popečejo na plinu, prodajo in zaprejo - zelo obiskano 2a. Sestop po cesti, prevozni z avtom, do naselja Pahliniæi 2b. Sestop po stezi št. 3 mimo izvira do naselja Pahliniæi nato do Mundanij, kjer lahko ulovite avtobus za Lopar ali Rab 3. Po stezi št. 1 nadaljujete pot do KT4 - Srednjak, 331 m, KT5 - izvir Pantunja, nekoliko s poti, 140 m, možen sestop v Kaštel/Grpe, ali zaljuček poti na KT6 - rt Mišnjak, kjer je trajekt na kopno (Jablanac). Nevarnosti: Težkih mest na poti ni. Nekajkrat je menjava terena nekoliko zračna. Greben je pohleven. Kač na poti nisem opazil, utegnete pa vznemiriti ovce in kakega mastnega pajka, ki je zapredel pot. Od Premužiæeve steze do Kamenjaka je namreč malo pohodnikov. Glavna nevarnost je sončarica oziroma dehidracija. Na pot je treba iti !zgodaj!, v visokem poletju so skale pobočja vroče še ob 5h zjutraj. Nekoliko se ohladi / razpiha šele nad 300 m. Vode na poti ni. Padec, klec ali napačen korak so ponekod lahko razlog za obup zaradi neskončno ostrih skal. Po zemljevidu je poti vsaj 18 km, kar ni zanemarljivo. Mobi dela. Zatočišče: Na začetku in na koncu poti. Vmes je sestop možen le po Premužiæevi stezi v Supetarsko Drago. Zemljevid: Otok Rab, Goli otok, 1:25000, Turistička zajdenica grada Raba, 2003 (SMAND, #20 A). Možno ga je dobiti v TIC v mestu Rab - brezplačno. Drugi zemljevidi nimajo vrisanih poti, 1:50000 je skoraj neuporaben.

Odgovori

eMZe: torek, 4. julij 2006, ob 15.18 uri
V ponedeljek, 26.6.2006, sem poskusil malo drugačno turo. Povzpel sem se na najvišji vrh otoka Rab, 409 m. Kljub skromni višini in višinski razliki tura ni kar tako. Izhodišče: Lopar Višina izhodišča: 1 m Višina cilja: 409 m Bruto višinska razlika: cca 550 m. Èas na poti (za navite): - vzpon 3 h 30 - spust 3 h Uvod: Lopar je naselje, iz katerega izhaja kamnosek Marin, ustanovitelj republike San Marino (tako trdita hrvaška in italijanska verzija). Večina pomembnih objektov ima zato v nazivu San Marino (kamp, cerkev, hotel, gostilna, ...). Naselje, nekoč locirano na zahodnem delu zažemka istoimenskega polotoka, se je zaradi "rajske" peščene plaže na vzhodnem zažemku sedaj prestavilo na drugo stran. V starem delu so mirni apartmaji in trajektno pristanišče povezave s Krkom. Na poti spoznamo več obrazov otoka - naselje masovnega turizma, branik pred velebitskimi vetrovi, rodovitno planoto, pašnike, ograjene s suhozidom in staro tovorno pot med Supetarsko Drago in Loparjem - Premužiæevo stezo. Slednja je nekoliko zaraščajoča se tlakovana pot, ki je še pred 50 leti služila kopenskemu transportu do Loparja. Pozneje so zaporniki z Golega otoka zgradili cesto na JZ strani grebena mimo rta Sorinj skozi Kaljac in Ograde. Rab se ima za svojo rodovitnost zahvaliti 100 do 400 m visoki steni na severovzhodni strani otoka, ki varuje ravninski del otoka. Opisana pot ima celo uradno ime "Planinarska obilaznica Kamenjak - otok Rab", obravnavan je del med KT1 in KT3 (Kontrolna Tačka 1, 2, 3). Èrnilo prinesite s seboj. Markacije so take kot Knafelčeve, rdeč krog z belo piko. Opis: Iz Lopára (naglas na drugem zlogu) krenemo proti kampu (jasno) San Marino. KT1 je pri pošti oz. trgovini Merkur. Po desni strani se pride na uradno križišče peš- in kolesarskih stez 1, 2, 3, 5, 8. Slednje so vzorno označene. Èe greste po obali, nekje pred toboganom prasnete desno gor v reber. Po nekaj minutah najdete odlično pešpot. To je Premužiæeva steza. Steza se skrajno enakomerno vzpenja po strmem pobočju Kruna ob Rabskem kanalu. Na višini kakih 120 m naletite na tablo "Šuma Fruga". To je rodovitna planota, ki nima ničesar skupnega s prejšnjo puščavno strmino. Od kampa do sem cca 2 km. Stezi sledimo še dobra 2 km, dokler ne zavije odločno navzdol desno v gozd. Èe napnete oči, opazite sramežljivo oznako za razcep. Ena steza se odcepi rahlo navzgor, smerokaza ni, markacijo je težko najti. Po levi stezi poskušamo iskati markacije. Po 100-200 m lahko poiščete Dolac, kjer je KT2. Po nerodnem terenu se je potrebno vrniti na SV greben. Meni je tu sicer v obeh smereh zmanjkalo markacij; če jih tudi vam, se na pamet povzpnite na greben in zagledali boste 2-3 m velikega možica. Sedaj pa kar po grebenu. Markacije se kmalu spet pojavijo. Poti v resnici ni, so le markacije. Splača se jim slediti. Èe jih izgubite, se raje malo vrnite. Razen v 2-3 primerih poteka pot na zunanji, grebenski strani suhozida. Večino časa je potrebno gledati pod noge, zato boste v razgledu uživali samo, če se ustavite. Potovanje do vrha je dolgo vsaj 4 km. Do sedaj ste lahko uživali v pogledu na polotok Lopar, Goli otok in Velebit, zadnje minute pa se odpre še pogled na Pag, Krk, Dolfin in mesto Rab. To je to, više se ne da. Na vrhu stoji oddajnik, ki je iz Loparja dobro viden, vmes pa vam ga za nekaj časa zmanjka. Na strani, kjer ste prišli gor, je morje možicev, vsaj 100. Èemu, ne vem. Tu je tudi KT3. Sestop: 1. Po isti poti - markacije sem izgubil na približno istem mestu, ob prehodu Silbe. 2. Mimo gostišča brez elektrike - hrano zjutraj pripeljejo, nato jo popečejo na plinu, prodajo in zaprejo - zelo obiskano 2a. Sestop po cesti, prevozni z avtom, do naselja Pahliniæi 2b. Sestop po stezi št. 3 mimo izvira do naselja Pahliniæi nato do Mundanij, kjer lahko ulovite avtobus za Lopar ali Rab 3. Po stezi št. 1 nadaljujete pot do KT4 - Srednjak, 331 m, KT5 - izvir Pantunja, nekoliko s poti, 140 m, možen sestop v Kaštel/Grpe, ali zaljuček poti na KT6 - rt Mišnjak, kjer je trajekt na kopno (Jablanac). Nevarnosti: Težkih mest na poti ni. Nekajkrat je menjava terena nekoliko zračna. Greben je pohleven. Kač na poti nisem opazil, utegnete pa vznemiriti ovce in kakega mastnega pajka, ki je zapredel pot. Od Premužiæeve steze do Kamenjaka je namreč malo pohodnikov. Glavna nevarnost je sončarica oziroma dehidracija. Na pot je treba iti !zgodaj!, v visokem poletju so skale pobočja vroče še ob 5h zjutraj. Nekoliko se ohladi / razpiha šele nad 300 m. Vode na poti ni. Padec, klec ali napačen korak so ponekod lahko razlog za obup zaradi neskončno ostrih skal. Po zemljevidu je poti vsaj 18 km, kar ni zanemarljivo. Mobi dela. Zatočišče: Na začetku in na koncu poti. Vmes je sestop možen le po Premužiæevi stezi v Supetarsko Drago. Zemljevid: Otok Rab, Goli otok, 1:25000, Turistička zajdenica grada Raba, 2003 (SMAND, #20 A). Možno ga je dobiti v TIC v mestu Rab - brezplačno. Drugi zemljevidi nimajo vrisanih poti, 1:50000 je skoraj neuporaben.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih