FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Luki: ponedeljek, 10. julij 2006, ob 15.02 uri; ogledov: 0

Ideja za malo daljso turo se je pojavila ze pred nekaj meseci. Prvotni plan je bil sicer osvojiti dva najvisja slovenska vrhova v enem dnevu, ampak po izracunih bi to z vmesnimi vrhovi zneslo kar krepko vez 4000 visinskih metrov. No ja, morda naslednje leto ;) Iz Ljubljane naju je najih sofer odpeljal ob 3h zjutraj. Seveda se je potrebno ustaviti na pocivaliscu pred Jesenicami, ki je edino odprto celo noc, pa se blazno se zabavamo vedno ko smo tam. Tudi tokrat nismo bili razocarani. Pred okrepcevalnico imajo visok robnik tako da lahko prislonis avto, vedno disi po krofih, pa se zadnje nocne ptice (v sumljivem psihofizicnem stanju) srecas tam. Kava sicer ni najboljsa, ampak zbudi pa vedno. Pa se stranisce imajo, tako da lahko odlozis odvecno tezo. Po krajsem postanku tam smo se odpeljali naprej v Vrata. Tam naju je najin sofer odlozil, pregledala sva ce imava vse potrebno, zamenjala 1.5l vode za 2 redbull-a, raztegnila palice, prizgala GPS, skalibrirala uro itd. Potem sem Simonu predlagal da bi on nesel fotoaparat. Pa je rekel ok, ga vzel v roke in hotel narediti eno sliko pred odhodom. No ja, ni slo. "Ej stari, tale tvoj fotoaparat mi je rekel No CF." Fino ja, se dobro da sva tapravi cas ugotovila da nimam kartice. Bomo pa s telefonom nekaj poslikali. Fotoaparat sva pustila soferju in se pocasi odpravila na pot. [b:f6fdbde23f]Start na parkiriscu (1005m nmv) ob 4:50h.[/b:f6fdbde23f] Odpravila sva se proti Aljazevemu domu in pred njim desno proti Skrlatici. Pot je ok, hodi se normalno. Plazov tukaj verjetno ni bilo, ali pa je niso poskodovali. Po 1:20h na visini 1835m pot zavije desno proti bivaku IV. Tu sva naredila krajsi postanek in pogledala na karto. Megla nad nama se je zacela pomikati proti Stenarju. Odlocila sva se za pot naravnost navzgor proti Stenarskim vratom. Pot ni markirana, vcasih izgine, vcasih se pojavi. Melisce je kar trdo, snega je tudi kar nekaj. Proti vrhu je priporocljiva uporaba cepina. Aja, nepriporocljivo pa je preoblacenje iz kratkih v dolge hlace. [b:f6fdbde23f]Skok cez Stenarska vrata (2280m nmv) ob 7:30h.[/b:f6fdbde23f] Zadnji del je malo krusljiv, vendar se na ta "prelaz" s strani Vrat zleze brez problema. Na vrhu je bila tutalna megla. Naredila sva nekaj korakov proti Stenarju, vendar je bila vidljivost celih 10m. Zato sva Stenar raje spustila in se odpravila proti Dovskim vratcom. Prava pot pelje bolj po desni po grebenu, midva pa sva zaradi megle zavila prevec levo. Tako sva morala nadoknaditi 50m visine ki sva jo izgubila. To naju sicer ni spravilo na rob obupa, ampak vseeno sva si ob 8:05 privoscila hladen obrok na kriziscu. Verjetno je bil hladen tudi zaradi vetra in tako nama ni preostalo nic drugega kot da sva ob 8:30 nadaljevala pot proti Bovskemu Gamsovcu. [b:f6fdbde23f]Bovski Gamsovec (2392m nmv) ob 9:10h.[/b:f6fdbde23f] Se vedno v megli sva prisla do jeklenic in pospravila palice ter nataknila celade. Veter tudi ni pojenjal, ampak ker sva bila dobre volje sva bila hitro na vrhu in tudi hitro nadaljevala zaradi vetra. Odpravila sva se proti Luknji, ceprav je zaradi megle nisva videla. Srecala sva tudi mlado druzino gamsov (2 odrasla in 3 mladice), ki so se hitro umaknili ko so naju zaslisali. Na poti navzdol sva srecala se skupino avstrijcev in kmalu ugledala tudi Luknjo. [b:f6fdbde23f]Luknja (1758m nmv) ob 10:15h.[/b:f6fdbde23f] Ahoj! Trije Cehi so pogledovali proti Plemenicam, vendar niso bili popolnoma prepricani. Razlozila sva jim da je uporaba celade priporocljiva, da obstajajo tudi druge poti na Triglav itd, potem so se malo umaknili in se po medsebojnem pogovoru odlocili da gredo na Bovski Gamsovec. Vzpenjali smo se priblizno enako hitro tako da sva jim z Bambergove se pomahala preden so izginili. Megla se je tukaj razkadila in takrat sva sele bolje videla da so stene od Sovatne proti Luknji kar zelo strme. Pot proti Luknji iz Bovskega Gamsovca pelje zelo blizu roba - se dobro da je bila megla, sem se bolje pocutil tako. Ob 12:00h sva na visini 2080m spet naredila krajsi postanek, spila redbulla in dalje. Potem so se vsaj zame zacele rahle tezave. Malo me je bolela glava, malo mi je bilo slabo in prav pocasi sva hodila naprej. Spet se je pojavila megla in med najinim korakanjem proti vrhu sva zacela razglabljati o vzrokih za tako pocutje. Takrat sva imela za seboj priblizno 2000 visinskih metrov in kmalu sva prisla do skupnega zakljucka. Do sedaj smo pijaco vedno nosili v plastenkah in vedno smo pili vsaj Za-Life ki ima vsaj nekaj dodatkov. Tokrat pa sva imela prvic v nahrbtnikih kar vrece z vodo napolnjene z navadno vodo (da se ne umazejo, dobijo okusa ipd neumnosti). To se je seveda poznalo saj sva bila po priblizno osmih urah hoje kar mocno "sprana". Po raznih energy barih in redbullih mi je bilo slabo. Pa se dezevati je zacelo in sva se ustavila in oblekla nahrbtnike. Ko sva to naredila je nehalo dezevati. Triglav je bil 5 min viden, 5 min v soncu, 5 min spet megla; tako je razpihovalo oblake in meglo, ter jih spet spihovalo skupaj. Sprememba vremena se je poznala tudi na visinomeru ki je do takrat deloval tocno, potem pa je do vrha zgresil za cca 50m. Ob 14h pred vstopom na zavarovano pot (SZ stran Triglava, priblizno 2500m nmv) privoscila malico in pol ure pocitka. In je spet zacelo dezevati - za 5 min. Pa sva se kar odpravila, grmelo hvalabogu ni. [b:f6fdbde23f]Triglav (2864m nmv) ob 15:15h[/b:f6fdbde23f] Od zadnje malice sva potrebovala se slabo uro do vrha. Pot se nama je sicer vlekla, dihala sva kot slona, ampak pulz vseeno ni sel cez 145bpm, verjetno zaradi utrujenosti. Na vrhu je bilo megleno, srecala sva dva ceha, nekega starejsega gospoda, presenetil pa naju je nek GRS-jevc ki je s seboj pripeljal tudi 6 letno (predvidevam) hcerko. Lepo navezana, s celado ni skrivala navdusenja. Potem so se je megla spet razkadila in posijalo je kar mocno sonce. Pa sva spakirala in odpeketala na Kredarico. Tam sva se malo umila od zunaj, malo bolj od znotraj, skupaj pojedla 3 porcije hrane, malo pogledala fuzbal (Portugalska-Nemcija) in se spokala spat. Simon je zdrzal tudi drugi polcas in zjutraj porocal da je zmagala Italija 3:0! :D PA prov fajn kelnarce majo na Kredarici ;) [b:f6fdbde23f]Overall: 12:20h, ~2800M vzpona.[/b:f6fdbde23f] Sestopila sva v smeri Kredarica - Planika - Dolic - Miseljski Konec - Hribarice - Koca pri Triglavskih jezerih - Crno jezero - Komarca - Koca pri Savici Pri koci pri Triglavskih jezerih naju je pricakala Mateja ki je bila tako dobra da nama je prinesla tudi tople sendvice. Hvala! ;) Ob 12h sva prisla tja, okrog 13h je zacelo dezevati in smo se po hitrem postopku odpravili. Pot je sicer super dokler ne dezuje, potem pa kamni postanejo spolzki in kar nekajkrat sem bolj skejtal kot pa hodil. Ampak smo preziveli. V dolini triglavskih jezer sva srecala tudi nekaj zivali. Verjetno gre za svizce (macek rjave barve s crnim repom - bolj ploscat in smesno tece) ter mladega crnega gada (30cm, crn, sika) ki je povedal svoje in se hvalabogu umaknil s poti. No, pa kaksna mravlja se je tudi nasla :) [b:f6fdbde23f]Overall: 6:30h, ~500M vzpona.[/b:f6fdbde23f] [img:f6fdbde23f]http://album.facelock.net/albums/triglav06/acl.jpg[/img:f6fdbde23f] Slike so na naslovu: http://album.facelock.net/triglav06 Lp, Luka

Luki: ponedeljek, 10. julij 2006, ob 15.02 uri

Ideja za malo daljso turo se je pojavila ze pred nekaj meseci. Prvotni plan je bil sicer osvojiti dva najvisja slovenska vrhova v enem dnevu, ampak po izracunih bi to z vmesnimi vrhovi zneslo kar krepko vez 4000 visinskih metrov. No ja, morda naslednje leto ;) Iz Ljubljane naju je najih sofer odpeljal ob 3h zjutraj. Seveda se je potrebno ustaviti na pocivaliscu pred Jesenicami, ki je edino odprto celo noc, pa se blazno se zabavamo vedno ko smo tam. Tudi tokrat nismo bili razocarani. Pred okrepcevalnico imajo visok robnik tako da lahko prislonis avto, vedno disi po krofih, pa se zadnje nocne ptice (v sumljivem psihofizicnem stanju) srecas tam. Kava sicer ni najboljsa, ampak zbudi pa vedno. Pa se stranisce imajo, tako da lahko odlozis odvecno tezo. Po krajsem postanku tam smo se odpeljali naprej v Vrata. Tam naju je najin sofer odlozil, pregledala sva ce imava vse potrebno, zamenjala 1.5l vode za 2 redbull-a, raztegnila palice, prizgala GPS, skalibrirala uro itd. Potem sem Simonu predlagal da bi on nesel fotoaparat. Pa je rekel ok, ga vzel v roke in hotel narediti eno sliko pred odhodom. No ja, ni slo. "Ej stari, tale tvoj fotoaparat mi je rekel No CF." Fino ja, se dobro da sva tapravi cas ugotovila da nimam kartice. Bomo pa s telefonom nekaj poslikali. Fotoaparat sva pustila soferju in se pocasi odpravila na pot. [b:f6fdbde23f]Start na parkiriscu (1005m nmv) ob 4:50h.[/b:f6fdbde23f] Odpravila sva se proti Aljazevemu domu in pred njim desno proti Skrlatici. Pot je ok, hodi se normalno. Plazov tukaj verjetno ni bilo, ali pa je niso poskodovali. Po 1:20h na visini 1835m pot zavije desno proti bivaku IV. Tu sva naredila krajsi postanek in pogledala na karto. Megla nad nama se je zacela pomikati proti Stenarju. Odlocila sva se za pot naravnost navzgor proti Stenarskim vratom. Pot ni markirana, vcasih izgine, vcasih se pojavi. Melisce je kar trdo, snega je tudi kar nekaj. Proti vrhu je priporocljiva uporaba cepina. Aja, nepriporocljivo pa je preoblacenje iz kratkih v dolge hlace. [b:f6fdbde23f]Skok cez Stenarska vrata (2280m nmv) ob 7:30h.[/b:f6fdbde23f] Zadnji del je malo krusljiv, vendar se na ta "prelaz" s strani Vrat zleze brez problema. Na vrhu je bila tutalna megla. Naredila sva nekaj korakov proti Stenarju, vendar je bila vidljivost celih 10m. Zato sva Stenar raje spustila in se odpravila proti Dovskim vratcom. Prava pot pelje bolj po desni po grebenu, midva pa sva zaradi megle zavila prevec levo. Tako sva morala nadoknaditi 50m visine ki sva jo izgubila. To naju sicer ni spravilo na rob obupa, ampak vseeno sva si ob 8:05 privoscila hladen obrok na kriziscu. Verjetno je bil hladen tudi zaradi vetra in tako nama ni preostalo nic drugega kot da sva ob 8:30 nadaljevala pot proti Bovskemu Gamsovcu. [b:f6fdbde23f]Bovski Gamsovec (2392m nmv) ob 9:10h.[/b:f6fdbde23f] Se vedno v megli sva prisla do jeklenic in pospravila palice ter nataknila celade. Veter tudi ni pojenjal, ampak ker sva bila dobre volje sva bila hitro na vrhu in tudi hitro nadaljevala zaradi vetra. Odpravila sva se proti Luknji, ceprav je zaradi megle nisva videla. Srecala sva tudi mlado druzino gamsov (2 odrasla in 3 mladice), ki so se hitro umaknili ko so naju zaslisali. Na poti navzdol sva srecala se skupino avstrijcev in kmalu ugledala tudi Luknjo. [b:f6fdbde23f]Luknja (1758m nmv) ob 10:15h.[/b:f6fdbde23f] Ahoj! Trije Cehi so pogledovali proti Plemenicam, vendar niso bili popolnoma prepricani. Razlozila sva jim da je uporaba celade priporocljiva, da obstajajo tudi druge poti na Triglav itd, potem so se malo umaknili in se po medsebojnem pogovoru odlocili da gredo na Bovski Gamsovec. Vzpenjali smo se priblizno enako hitro tako da sva jim z Bambergove se pomahala preden so izginili. Megla se je tukaj razkadila in takrat sva sele bolje videla da so stene od Sovatne proti Luknji kar zelo strme. Pot proti Luknji iz Bovskega Gamsovca pelje zelo blizu roba - se dobro da je bila megla, sem se bolje pocutil tako. Ob 12:00h sva na visini 2080m spet naredila krajsi postanek, spila redbulla in dalje. Potem so se vsaj zame zacele rahle tezave. Malo me je bolela glava, malo mi je bilo slabo in prav pocasi sva hodila naprej. Spet se je pojavila megla in med najinim korakanjem proti vrhu sva zacela razglabljati o vzrokih za tako pocutje. Takrat sva imela za seboj priblizno 2000 visinskih metrov in kmalu sva prisla do skupnega zakljucka. Do sedaj smo pijaco vedno nosili v plastenkah in vedno smo pili vsaj Za-Life ki ima vsaj nekaj dodatkov. Tokrat pa sva imela prvic v nahrbtnikih kar vrece z vodo napolnjene z navadno vodo (da se ne umazejo, dobijo okusa ipd neumnosti). To se je seveda poznalo saj sva bila po priblizno osmih urah hoje kar mocno "sprana". Po raznih energy barih in redbullih mi je bilo slabo. Pa se dezevati je zacelo in sva se ustavila in oblekla nahrbtnike. Ko sva to naredila je nehalo dezevati. Triglav je bil 5 min viden, 5 min v soncu, 5 min spet megla; tako je razpihovalo oblake in meglo, ter jih spet spihovalo skupaj. Sprememba vremena se je poznala tudi na visinomeru ki je do takrat deloval tocno, potem pa je do vrha zgresil za cca 50m. Ob 14h pred vstopom na zavarovano pot (SZ stran Triglava, priblizno 2500m nmv) privoscila malico in pol ure pocitka. In je spet zacelo dezevati - za 5 min. Pa sva se kar odpravila, grmelo hvalabogu ni. [b:f6fdbde23f]Triglav (2864m nmv) ob 15:15h[/b:f6fdbde23f] Od zadnje malice sva potrebovala se slabo uro do vrha. Pot se nama je sicer vlekla, dihala sva kot slona, ampak pulz vseeno ni sel cez 145bpm, verjetno zaradi utrujenosti. Na vrhu je bilo megleno, srecala sva dva ceha, nekega starejsega gospoda, presenetil pa naju je nek GRS-jevc ki je s seboj pripeljal tudi 6 letno (predvidevam) hcerko. Lepo navezana, s celado ni skrivala navdusenja. Potem so se je megla spet razkadila in posijalo je kar mocno sonce. Pa sva spakirala in odpeketala na Kredarico. Tam sva se malo umila od zunaj, malo bolj od znotraj, skupaj pojedla 3 porcije hrane, malo pogledala fuzbal (Portugalska-Nemcija) in se spokala spat. Simon je zdrzal tudi drugi polcas in zjutraj porocal da je zmagala Italija 3:0! :D PA prov fajn kelnarce majo na Kredarici ;) [b:f6fdbde23f]Overall: 12:20h, ~2800M vzpona.[/b:f6fdbde23f] Sestopila sva v smeri Kredarica - Planika - Dolic - Miseljski Konec - Hribarice - Koca pri Triglavskih jezerih - Crno jezero - Komarca - Koca pri Savici Pri koci pri Triglavskih jezerih naju je pricakala Mateja ki je bila tako dobra da nama je prinesla tudi tople sendvice. Hvala! ;) Ob 12h sva prisla tja, okrog 13h je zacelo dezevati in smo se po hitrem postopku odpravili. Pot je sicer super dokler ne dezuje, potem pa kamni postanejo spolzki in kar nekajkrat sem bolj skejtal kot pa hodil. Ampak smo preziveli. V dolini triglavskih jezer sva srecala tudi nekaj zivali. Verjetno gre za svizce (macek rjave barve s crnim repom - bolj ploscat in smesno tece) ter mladega crnega gada (30cm, crn, sika) ki je povedal svoje in se hvalabogu umaknil s poti. No, pa kaksna mravlja se je tudi nasla :) [b:f6fdbde23f]Overall: 6:30h, ~500M vzpona.[/b:f6fdbde23f] [img:f6fdbde23f]http://album.facelock.net/albums/triglav06/acl.jpg[/img:f6fdbde23f] Slike so na naslovu: http://album.facelock.net/triglav06 Lp, Luka

Luki: torek, 11. julij 2006, ob 1.11 uri

Posadka: - 1x Vojak - 1x Vremenar (ki vedno rece da ga je baba zjagaua in je zato skoz gor) - 2x Gospe kelnarci - 2x Gospodicni kelnarci (hudi bioces -> tist k ne steka, boljs da ne steka :D) - 1x Inkasant za sobe - xx Najbrz se kdo? EDIT: Aja, sorry, mal sm neumne zdele ker je mel moj sopotnik glih rojstni dan. Tista tvoja nedavna je pa za probat ;)

Filip: torek, 11. julij 2006, ob 11.39 uri

Èestitam vama, najbrž bi tudi oba najvišja vrha dala podse v enem dnevu, bi se pač privlekla na Triglav ob šestih namesto ob treh. Od Luknje do vrha običajno hitri hodci res porabijo nekaj manj kot sta vidva, seveda pa običajno nimajo prej za seboj že enega 2000aka. In najbrž je bilo še bolje, da ni bilo prav jasno vreme, saj bi vaju sicer preveč zakurilo. Tudi drugi dan sta jo morala pošteno hitro mahati, vse od Kredarice do Savice, ni to od muh in niti ne od svizcev ali kaj so že oni mački :D Tisti lokal v obliki vagona pred Jesenicami je na [b:530e1cc81e]Lipcah[/b:530e1cc81e] in je tudi moja obvezna izbirna točka ob podobnih jutrih. Med srkanjem kave je zanimivo poslušati gorenjski dialekt, obogaten z mehkim æ-jem, orientalskim naglasom in neobičajno stavčno skladnjo. Zadnjič enkrat je tam na Lipcah nadobudna mladina ob prihodu demonstrirala obrat avta za 180°, kar je sicer glasen, zadimljen in občudovanja vreden manever, vendar povsem nekoristen - ker ne smeš odpeljati v smeri prihoda, ga je treba ponoviti še enkrat, da si spet na nuli. Kakšne so tiste gospodične kelnarce na Kredarici - tu pa pogrešam malo bolj natančen opis, kakšno orientacijsko točko ali dve, recimo. Verjetno se bom moral kar sam odpraviti tja gor, da si jih namalam na svoje oči, ne bo druge Ni kaj, hitro se daleč pride, pa še marsikaj opaziš vmes - ni torej vedno res, da si je za tako turo treba vzeti pet dni, da tudi kaj vidiš. Kar korajžno še naprej :lol:

Luki: torek, 11. julij 2006, ob 11.47 uri

Verjetno bi uspela oba najvisja, vendar pa je bil plan potem se na Kriz itd, kar je pa veliko veliko vec. Kar se vremena tice je res, se dobro da ni bilo sonca, ampak tudi hoja v megli/oblaku ni prav prijetna za pljuca. Prvi dan sva tudi zaradi razdalje hodila malo pocasneje kot ponavadi, vseeno sem bil pa presenecen nad tem kako sva se vlekla cez Plemenice. Lani smo iz Vrat do vrha direkt cez Luknjo porabili slabih 5 ur. Drugi dan sva vedela da pred nama ni tako naporna pot, zato sva sla malo hitreje. V tistem lokalu na Lipcah se najde ene par "kataloskih primerkov" :D Ce se prav spomnim je ena gospodicna bolj svetlih las druga pa bolj temnih. Pa prijazni so vsi po vrsti. Kar pogledat ja, saj na Kredarici si hitro. Lp, Luka