FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

tusard: sreda, 13. september 2006, ob 11.41 uri; ogledov: 0

Sva zakonski par, ki je po letih blizu Abrahama.Ljubiva gore, vendar nama še ni bilo dano stopiti na Triglav. Poskusila sva se že povzpeti na njega z Doliča, vendar se je vse končalo pri vstopu v zavarovano plezalno pot.Ženi se namreč ob pogledu na kline in jeklenice takoj začnejo tresti noge,pa tudi sam se obotavljam,ko je treba prehoditi take poti. Kako se otresti strahu pred zavarovanimi plezalnimi potmi,da bi tudi midva videla Slovenijo z njenega najvišjega vrha?S katere strani je najlažji dostop do vrha? :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D

tusard: sreda, 13. september 2006, ob 11.41 uri

Sva zakonski par, ki je po letih blizu Abrahama.Ljubiva gore, vendar nama še ni bilo dano stopiti na Triglav. Poskusila sva se že povzpeti na njega z Doliča, vendar se je vse končalo pri vstopu v zavarovano plezalno pot.Ženi se namreč ob pogledu na kline in jeklenice takoj začnejo tresti noge,pa tudi sam se obotavljam,ko je treba prehoditi take poti. Kako se otresti strahu pred zavarovanimi plezalnimi potmi,da bi tudi midva videla Slovenijo z njenega najvišjega vrha?S katere strani je najlažji dostop do vrha? :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D :D

emšovka: sreda, 13. september 2006, ob 11.48 uri

S katere strani je najlažji dostop do vrha?
nezračnega pristopa na triglav ni, najbrž je s strani doliča še najenostavnejši. najemita vodnika. z njim bosta varna, poleg tega bosta dobila še izkušnje. mogoče bosta ugotovila, da zračnost čisto dobro prenašata, ali pa, da take poti niso za vaju. namesto tega se lahko priključita izletu kakšnega PD - za letos bo mogoče že malo pozno :?: pa srečno!

Filip: sreda, 13. september 2006, ob 11.55 uri

Saj, saj, kdo je že napisal knjigo Strah pred letenjem? Za moje pojme sta se lotila Triglava z najlažje strani. Res pa je, da je sam vstop v steno tu bolj strašljiv od ostalih, sem že čakal tam skupino, ki je sestopala - še zdaj sem jim hvaležen za ročno ogrevane kline !!! :lol: Naprej gre potem lažje, samo da prideš tam čez. Vsekakor pa je tudi resnica, da gre dol težje kot gor, in spet smo pri problemu. Takole "na hitro roko" bi rekel, da bi bilo zadevo najbolje speljati v spremstvu izkušenih gornikov, alpinistov, planinskih ali celo profesionalnih gorskih vodnikov. Dolgoročno pa seveda s tečaji varne hoje v gore (daljša in kvalitetnejša varianta je alpinistična šola), kar pa potegne za seboj tudi nakup določene opreme, vsaj plezalnega pasu, samovarovalnega kompleta in čelade. Seveda pa samovarovanje marsikdaj ne pomaga, ker ni izvedljivo, takrat je izvedljivo le varovanje. Morda pa vse to niti ni potrebno, dovolj sta še mlada, da bi se bi morda lahko postopno znebila (nepotrebnega?) strahu (na bližino Abrahama se ni treba izgovarjati :). Postopno, najprej na krajših zavarovanih odsekih, nato na daljših zavarovanih plezalnih poteh. In seveda nekako si vbiti v glavo, da so varovala zato, da nam olajšajo pot, da se z njimi varujemo, [b:6398e35344]da jim moramo torej zaupati, ne pa, da se jih bojimo.[/b:6398e35344] Kar korajžno torej!! :D

Gregor: petek, 15. september 2006, ob 0.25 uri

Èe sta iz okolice Ljubljane, vama priporočam zavarovano plezalno pot na Šmarno goro. Na vsega 100 metrih dolžine postreže z vsemi mogočimi težavami. Lahko jo popoldne malo hodita gledat in ko jo bosta parkrat preplezala, nobena pot v hribih ne bo več strašna.

Luki: petek, 15. september 2006, ob 9.36 uri

Ja, tam je res vse. Problem je da imas pod sabo drevje in se ne navadis na globino :)

Mukica: petek, 15. september 2006, ob 14.03 uri

Naj vaju ne bo strah,najamita vodiča ,morda kakšnega izkušenega prijatelja gornika pa bo šlo.Verjemita tudi meni z možem in sinom je letos uspelo po enoletni želji.

kj1: petek, 15. september 2006, ob 20.44 uri

kar se tiče zavarovalne poti na šmarno goro oz. grmado, mislim, da kljub temu, da res ni daljša od 100 metrov, pa je nekako bolj zahtevna od poti z Doliča. globina:drevje tu ne igra bistvene vloge, padec je lahko usoden že z nekaj metrov, tisti pa, ki ga je strah višine, se boji 10- ali 1000- metrske stene. pa še več železja je na grmado (razen, če so pot z Doliča totalno zavarovali), relativno gledano seveda. tudi jaz vama predlagam vsaj zelo izkušenega gornika oziroma začnita z lahkimi gorskimi turami, pri katerih so le nekateri odseki zavarovani s klini in jeklenicami, ki za napredovanje niso nujno potrebni. na grmado je tistih nekaj skob že nujno potrebnih. najlažji pristop na triglav, morda res z Doliča, se izogneš grebenu in metrom železja in koloni. ampak je vredno poskusiti, vendar jeseni, ko ni več dopustov 8) lp

Luki: petek, 15. september 2006, ob 20.46 uri

S tem se ne strinjam. Vem kako je blo pri meni. Tista na Grmado ok, Triglav prvic pa ni bil ok. Fora je pa samo v tem kok dalec dol vidis.

kj1: petek, 15. september 2006, ob 21.37 uri

se strinjam, da nek poseben feeling je, če maš pod sabo več sto metrov kot pa le pet, čeprav se tisti s takim strahom težko odločijo ali za eno ali drugo varianto. ampak grmade se mi nekako ne zdi podcenjevat in je tudi ne bi predlagala planincem, ki se bojijo železja. če zelenje v okolici pomaga, potem prav, sto ljuda sto čuda. lp