petek, 14. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Množičnost obiska gora

aljoša: petek, 18. junij 2004, ob 14.45 uri; ogledov: 0
Že dosti je bilo povedanega na to temo: ali se naj pohodništvo oz. gorništvo popularizira, naredi bolj množično bolj turistično. Vsekakor smo zadnja leta priča, da se (vsaj) odrasla populacija čedalje bolj briga za svoje zdravje: skoraj vsak moj frend se ukvarja s kakšnim športom oz. skrbi za kondicijo in moč v svojem prostem času. Posledica tega je tudi večji obisk v hribih in gorah. Sej veste, če gremo poleti na Vršič :oops: kakšna gužva jeklenih konjičkov. Pozimi pa v lepem vremenu, čedalje več turnih smučarjev in bordarje (tudi sam sem med njimi :) ). Tudi cilji obiska narave so različni: eni hodijo zato, da se sprostijo, drugi zato, ker bi radi osvojili še ta vrh, tretji zaradi svojega zdravja, četrti zato, da pridobijo kondicijo, itd. Kje je tisto ravnovesje med množičnostjo obiska, ki še ne obremenjuje narave in njenih avtohtonih prebivalcev (živali)? To vprašanje si večkrat zastavim na svojih izletih - posebno poleti v okolici Triglava. Kaj menite ostali?

Odgovori

aljoša: petek, 18. junij 2004, ob 14.45 uri
Že dosti je bilo povedanega na to temo: ali se naj pohodništvo oz. gorništvo popularizira, naredi bolj množično bolj turistično. Vsekakor smo zadnja leta priča, da se (vsaj) odrasla populacija čedalje bolj briga za svoje zdravje: skoraj vsak moj frend se ukvarja s kakšnim športom oz. skrbi za kondicijo in moč v svojem prostem času. Posledica tega je tudi večji obisk v hribih in gorah. Sej veste, če gremo poleti na Vršič :oops: kakšna gužva jeklenih konjičkov. Pozimi pa v lepem vremenu, čedalje več turnih smučarjev in bordarje (tudi sam sem med njimi :) ). Tudi cilji obiska narave so različni: eni hodijo zato, da se sprostijo, drugi zato, ker bi radi osvojili še ta vrh, tretji zaradi svojega zdravja, četrti zato, da pridobijo kondicijo, itd. Kje je tisto ravnovesje med množičnostjo obiska, ki še ne obremenjuje narave in njenih avtohtonih prebivalcev (živali)? To vprašanje si večkrat zastavim na svojih izletih - posebno poleti v okolici Triglava. Kaj menite ostali?
Anonymous: nedelja, 20. junij 2004, ob 22.34 uri
Še največ škode se naredi z avtomobili na koncu dovozov, kjer ljudje improvizirajo s parkiranjem. Po mojem mnenju je najmanj moteča rešitev dovolj veliko urejeno parkirišče. Èe je avtov res preveč, pa kakšna vkopana garažna hiša. Pešci sami po sebi v gorah ne delajo tako trajne škode, da bi jih bilo potrebno omejevati. V gozdu in travi res zbrusijo kakšno pot do kamnite podlage, višje pa brcanje po šodru skodaj nima efekta. Problem pa so horde foteljskih alpinistov, katerim helikopterji v koče vozijo pivo, dol vozijo pijane ali omagane, za njimi pa ostajajo kupi smeti. Meni se zdi najbolj primeren pristop usmerjanje planincev na izbrana območja s pomočjo "naravne selekcije". Oskrbovane koče in markirane poti na najbolj atraktivne hribe, ostali pa naj bodo neopremljeni v veselje kozorogov in ostalih prebivalcev gorskega sveta. Èe si bo kdo res želel priti na določen vrh, bo pač moral izpopolnit svoje znanje orientacije in kondicijo. Pod Triglavom pa bodo živeli gamsi z vato v ušesih, vendar bo lahko "vsak pravi Slovenec prišel gor".
aljoša: ponedeljek, 21. junij 2004, ob 9.23 uri
Meni se zdi najbolj primeren pristop usmerjanje planincev na izbrana območja s pomočjo "naravne selekcije"...Èe si bo kdo res želel priti na določen vrh, bo pač moral izpopolnit svoje znanje orientacije in kondicijo. ".
Gregor, v popolnosti se strinjam s teboj, vendar ob dobri markiranosti naših poti, ne bo tvoja ideja uresničena še vrsto let. Do takrat pa lahko delamo samo na ozaveščanju ljudi, se mi pa zdi to bolj kot boj z mlini na veter duh potrošništva (ki zaobsega tudi hitrost: hitro osvjanje vrhov; čimveč v najkrajšem času, kajti časa ful primanjkuje) je zavel tudi na področje planinstva ali gorništva. Žal!
Srečko: torek, 22. junij 2004, ob 12.20 uri
Moje mnenje je, da si je treba gore zaslužit! Kdor zbere voljo, čas, pogum in znanje, bo imel tudi toliko spoštovanja in skrbi do gore, na katero gre, da je ne bo onesnažil niti s čigumi papirčkom! :oops: Sem za množični gorski turizem, če bo upoštevana visoka stopnja kulture. :D In vsakega, ki odvrže kaj nerazgradljivega je treba na mestu za tasladke! :D Pozdravi, Srečko
Anonymous: nedelja, 27. junij 2004, ob 19.07 uri
Moje mnenje je, da si je treba gore zaslužit! Kdor zbere voljo, čas, pogum in znanje, bo imel tudi toliko spoštovanja in skrbi do gore, na katero gre, da je ne bo onesnažil niti s čigumi papirčkom! :oops: Sem za množični gorski turizem, če bo upoštevana visoka stopnja kulture. :D In vsakega, ki odvrže kaj nerazgradljivega je treba na mestu za tasladke! :D Pozdravi, Srečko
Ne sam za ta sladke. Mislim da najbolj zaleže če se ga po denarnici udar!!!!!!!??? Sam kdo bo to gledal in kontroliral? Bo treba še precej delat na ozaveščanju ljudi.
Srečko: sreda, 30. junij 2004, ob 1.54 uri
policija! :P kdo bo plaču gorske polcaje? :?
xmovc: sreda, 30. junij 2004, ob 12.31 uri
policija! :P kdo bo plaču gorske polcaje? :?
Kdo le? Bohinjci iz prispevkov za parkirnino in "cestnino" verjetno ne!
Anonymous: torek, 6. julij 2004, ob 15.38 uri
Mislim, da je najbolj narobe to, da koče postajajo hoteli za lene turiste! Dostop do koče z avtom/ tovorna žičnica/ helikopter so problem, če je vedno več ljudi v gorah. Umazana posteljnina, smeti... Strinjam se s tistimi, ki ste napisali, da si je gore treba zaslužit, ne pa prit tja kot fini gospod. Proti množičnosti planincev nimam nič, moti pa me, da je pri nas vedno več turistov, ki pa NISO planinci :( Fajn se mejte pa uživajte v gorah!
Anonymous: sreda, 7. julij 2004, ob 12.12 uri
Lep pozdrav vsem! Mislim, da debata in vse predlagane rešitve potekajo z veeeliko zamude! (Èe je namen teme malo jamrati, pa tudi prav! Se še jaz vključim!!)Vsi namreč razmišljate tako kot bi morali že pred vrsto leti, ko se je ves ta množični turizem v gorah sploh začel. Govorimo o obdobju več desetletjih nazaj, ko se je z modernizacijo in industrializacijo družbe, večanjem prostega časa, blaginje, spremembo načina življenja pojavil trend "nazaj k naravi". K neokrnjeni naravi??Prosim lepo!!Kakšni naravi neki, če imamo skoraj na vsakem hribu kočo, kjer ti postrežejo s pivom, tudi topel tuš ponekod ni presenečenje!Ker imamo tako dobro urejeno, da se še največji hlod ne izgubi, prihajajo v koče do onemoglosti nažirati se tudi tujci (Italijani predvsem!!). Sunshine, tebi pa samo v razmislek, tudi če nekdo hodi v hribe pogosto, še ne pomeni, da je planinec!!Se ti ne zdi, da "pravega" planinca označuje še kaj drugega kot samo hoja v hribe? V glavnem, po toči zvoniti je prepozno, se vam ne zdi? Se da sploh še kaj narediti, rešiti to kao "neokrnjeno" naravo??Rešitev, ki jo predlaga Gregor (in še mnoge podobne, ki jih slišimo v množičnih medijih), češ naj se poti ne označuje več in se na ta prepreči lahko dostopnost, ni ravno pametna!!Ljudje bodo v hribe hodili tako ali drugače (glej razne raziskave o andrenalinskih športih in razlogih za to; pohodništvo in alpinizem sta med njimi!!), le da bodo poti s tem (morda) bolj nevarne!!Več nesreč pa ni ravno naš namen, kajneda? Morda bo največ sadov obrodil pristop ozaveščanja, čeprav tudi to pri nas ne deluje!!Poglejte samo razne akcije "piti ali biti", protikadilske akcije, da ne omenjam ekoloških projektov, katerih se udeležuje le še kakšen vrtec in pa osnovna šola!! Morda se motim, pa vendarle se mi zdi, da bomo na kocu le še opazovali, kako globoko je ta problem zabredel in razmišljali (tako kot počnemo vsi zdaj!)kako se ga lotiti, čeprav je priložnost za to že zdavnaj zamujena.
AndrejR: sreda, 7. julij 2004, ob 15.03 uri
Ja mogoče b blo fajn definirat: Planinca Po normi PZS je to : ni važn kdo, sam da j plačal članarino lohk je tud čist imaginarn. Po merilih nekaterih(staroslovenska norma - po JUSu): Možak al pa ženska v rdeči karirasti srajci in z steklenico domačega v nahrbtniku Po ISO standardu - za oskrbnike... nekdo z ene 3cm široko denarnico??? No gotov imate sami kako idejo!? Vsekakor pa menim, da množične akcije v gore ne spadajo... tako kot tud množični obisk prej škodi kot koristi. Sam zanimiv se mi zdi da Država in pa PZS spodbujajo in podpirajo le in izključno množične akcije. Ja je problem če s gor rasu v sistemu ko je vse baziralo na mitingih - zborovanjih in ne znaš pogledat čez planke svojega vrtička. No pa se bo že spremenil... sam stare(no stare v mišlenju) "konje"-včasih dobesedno- je težko učit :?: :lol: LP!
aljoša: četrtek, 8. julij 2004, ob 7.48 uri
Od množičnih akcij v gorah podpiram le pobiranje odpadkov: vendar tovrstna ekologija ni ravno množična :? Druge vrste akcij: 100 žensk na Triglavu, ipd. pa se mi zdijo skoraj odveč ali pretirane. Èe se ozremo po drugih državah, vidimo to, kar je Nina napisala: da nimajo tako pogosto posejanih koč (z oskrbnikom). Manj koč ali koče brez oskrbe: torej hrano in pijačo, po možnosti spalko s seboj. Ker je tradicija planinskih koč pri nas zakoreninjena globoko, bo koče zmanjšal samo kruti kapitalizem oz. globalizacija: PD, ki imajo v lasti koče, imajo pri opravljanju čedalje več finančnih in birokratskih težav. Že pravi čudež je, da se sistem še ni začel podirat. Saj je tudi sistem PZS-ja in PD v k....! In to se bo slej ko prej sesulo, saj prostovoljstva praktično ni več. Moja želja je, da bi vsi obiskovalci gora gojili neko ekološko zavest do narave, ki nam omogoča čudivita doživetja. Dejansko je to stvar časa. Začeti moramo pa pri sebi, kot vedno :)
Zemljan: sobota, 25. september 2004, ob 18.13 uri
Že dosti je bilo povedanega na to temo: ali se naj pohodništvo oz. gorništvo popularizira, naredi bolj množično bolj turistično. Vsekakor smo zadnja leta priča, da se (vsaj) odrasla populacija čedalje bolj briga za svoje zdravje: skoraj vsak moj frend se ukvarja s kakšnim športom oz. skrbi za kondicijo in moč v svojem prostem času. Posledica tega je tudi večji obisk v hribih in gorah. Sej veste, če gremo poleti na Vršič :oops: kakšna gužva jeklenih konjičkov. Pozimi pa v lepem vremenu, čedalje več turnih smučarjev in bordarje (tudi sam sem med njimi :) ). Tudi cilji obiska narave so različni: eni hodijo zato, da se sprostijo, drugi zato, ker bi radi osvojili še ta vrh, tretji zaradi svojega zdravja, četrti zato, da pridobijo kondicijo, itd. Kje je tisto ravnovesje med množičnostjo obiska, ki še ne obremenjuje narave in njenih avtohtonih prebivalcev (živali)? To vprašanje si večkrat zastavim na svojih izletih - posebno poleti v okolici Triglava. Kaj menite ostali?
Ja podobno kot ti tudi jaz dojemam situacijo. Ampak ocitno gre za razlicne interese ki ne mores jih povsem obsoditi kot neeticne do cesa??? Verjetno se pogovarjamo o tveganjih okrnenja necesa? Verjetno neke oblike prvobitnosti ki smo si jo vtisnili v zavest. Sedaj pridejo drugi manj komplicirani ( pozor! misljeno ilustrativno ), ki si po svoje razlagajo ta isti prostor kot ti In potem vsi ti neprijetni obcutki in komercializacija in z njo znizanje cene tako v nasih oceh kot v oceh poplace novih obiskovalcev. Torej kako ohraniti to ceno proti toku v katerem poteka zivljenje v mestih in njihovi bliznji okolici? recimo 1. vzpostavitev zascitnih con taksne in taksnega reda sistem parkov ze imamo ampak kaj manjka da se se vedno pojavljajo problemi? Vsaka cona ima taksen in tasken red zascite glede na tveganja turisticne in druge ekonomije... 2. ustavitev motornih vozil z sistemom taks ali pa popolnoma na vhodih v visje zascitene cone 3. Koce niso hoteli in to bi moralo biti jasno predvsem planincem in planinskim drustvom 4. za visji red zascite seveda bo potrebno vec denarja za njeno ozavescanje kontrolo sporvajanja...torej ce mislis da je to res tako pomembno oz. mislimo smo pripravljeni kot drzavljani v to vec vloziti? Iz clanarin PZS, iz davkov ( planine so javna dobrina ), iz odskodninskih rent, ki bi jih uvedli na vsako ekonomsko dejavnost v coni taksnega intaksnega reda... Skratka mislim da je idej veliko in da je tukaj bolj problematicno to da za realizacijo taksne in taksne ideje je ptoreben silni politicni in administrativni aparat. Civilne iniciative pa ocitno okolje manj zanima. Je pac dejstvo da so interesantejse teme kot so dzamija ali problemi s Hrvatsko ali kakšen drugi uspesno lansiran referendumski problem. Je pa ocitno ker so planine javno dobro in s tem tukaj zadeve lahko resujes ali s civilno iniciativo ali pa s proracunskimi viri ( denar, iniciative, osebje, cas, pravna zavezujoca zascita ) pripadajocega ministrstva . In tako pristanes v politiki. Se pa postavi vprasanje kaj bi se lahko na nivoju civilne iniciative naredilo na tem podrocju? Namrec sedaj ze ko slisis kje za kaksnega zanesenjaka da pobira sam od sebe smeti po nekem pogorju ga imajo za cudaka ce ne celo pijanca kaj sele da bi dobil kaksno financno ali drugacno podporo. Tako pa lahko samo krenes vedno samo od sebe. Kaj sam naredis za to. Pa racunas da se bo vedno vec ljudi vprasalo podobno kot ti. Dokler te ideje ne bodo trzno zanimive se za politiko in stranke .
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih