FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

brane: ponedeljek, 25. september 2006, ob 20.08 uri; ogledov: 0

Ja najnovejši Stritarjev vodnik Karnijska potepanja te res navdihne z kakšno novo idejo. Julija meseca smo se lotili eno najtežjih tur v vodniku št.29 Monte Coglians, ki velja za res v začetnem delu za extremno težko ferato ( takih pri nas in v bližnji okolici ni ), to nedeljo pa ture št. 7 Konjski špik skupaj z Malvuericom. Začetek poti je ob cesti označen z res skromno tablo Alta Via CAI Pontebba na levi strani ceste. Nato je tura vseskozi lepo markirana. Sestop z prvega zelo razglednega vrha Malvuerica je bil v senčni strani ob močni vlagi kar precej siten in velika previdnost ter počasen korak sploh nista bila odveč. Nato počitek v škrbini ob obeh vrhovih na klopci ob lepem sončku. Nadaljevanje proti vstopu v najtežji del po opisu v nekakšen širok žleb v steni Konjskega špika. Prav prijetno poplezavanje, ki res nikjer ne presega 1. stopnje, oz. lahko bi rekli pot ni nikjer zavarovana in je treba na nekaterih mestih uporabiti roke ter biti previden.Višje proti grebenu še nekaj plezanja ter vršni greben, nato pa kar malce razočarani saj se greben do glavnega vrha spremeni kot govori tudi opis v široko travnato sleme, da imaš občutek da se do glavnega vrha M.C. sprehajaš kot na Veliki planini. Sestop z vrha po omenjeni ferati, ki pa res ni pretirano težka v škrbino z nje do dna krnice ter nato nazaj do avta. Lepa, pestra in dinamična tura in če izvzamem da sem dvakrat smučal v Nassfeldu ( tura je v bližnjni okolici ) v povsem novem okolju ter kot nalašč primerna za tiste, ki bi se radi preiskusili v začetku plezanja. Èe bo tole slučajno prebral naj mi g.Stritar ne zameri, ker po naši subjektivni oceni se nam je zdelo, da če ima Coglians oceno zahtevnosti pet pik, bi morda Monte Cavallo lahko imel tri pike, drugače pa vodnik toplo priporočam vsem tistim, ki ste naše gore že večkrat predihali po dolgem in počez in ste si zaželeli kaj novega.

brane: ponedeljek, 25. september 2006, ob 20.08 uri

Ja najnovejši Stritarjev vodnik Karnijska potepanja te res navdihne z kakšno novo idejo. Julija meseca smo se lotili eno najtežjih tur v vodniku št.29 Monte Coglians, ki velja za res v začetnem delu za extremno težko ferato ( takih pri nas in v bližnji okolici ni ), to nedeljo pa ture št. 7 Konjski špik skupaj z Malvuericom. Začetek poti je ob cesti označen z res skromno tablo Alta Via CAI Pontebba na levi strani ceste. Nato je tura vseskozi lepo markirana. Sestop z prvega zelo razglednega vrha Malvuerica je bil v senčni strani ob močni vlagi kar precej siten in velika previdnost ter počasen korak sploh nista bila odveč. Nato počitek v škrbini ob obeh vrhovih na klopci ob lepem sončku. Nadaljevanje proti vstopu v najtežji del po opisu v nekakšen širok žleb v steni Konjskega špika. Prav prijetno poplezavanje, ki res nikjer ne presega 1. stopnje, oz. lahko bi rekli pot ni nikjer zavarovana in je treba na nekaterih mestih uporabiti roke ter biti previden.Višje proti grebenu še nekaj plezanja ter vršni greben, nato pa kar malce razočarani saj se greben do glavnega vrha spremeni kot govori tudi opis v široko travnato sleme, da imaš občutek da se do glavnega vrha M.C. sprehajaš kot na Veliki planini. Sestop z vrha po omenjeni ferati, ki pa res ni pretirano težka v škrbino z nje do dna krnice ter nato nazaj do avta. Lepa, pestra in dinamična tura in če izvzamem da sem dvakrat smučal v Nassfeldu ( tura je v bližnjni okolici ) v povsem novem okolju ter kot nalašč primerna za tiste, ki bi se radi preiskusili v začetku plezanja. Èe bo tole slučajno prebral naj mi g.Stritar ne zameri, ker po naši subjektivni oceni se nam je zdelo, da če ima Coglians oceno zahtevnosti pet pik, bi morda Monte Cavallo lahko imel tri pike, drugače pa vodnik toplo priporočam vsem tistim, ki ste naše gore že večkrat predihali po dolgem in počez in ste si zaželeli kaj novega.

astritar: torek, 26. september 2006, ob 17.56 uri

Prijetno je brati, da nekdo hodi po naših poteh! Me veseli, da vam je bilo na Konjskem špiku všeč. Mi smo to pot prehodili že pred leti in spomnim se, da smo večinoma mešali meglo, le na vrhu je bilo nekaj sonca. Glede zahtevnosti pa imate morda res prav. Pretirano težak tisti greben res ni in bi morda bila trojka res dovolj. Ocene so pač vedno subjektivne in se jih s kakim enoznačnim metrom žal ne da izmeriti. Obilo veselja še naprej v Karniji. Midva z ženo sva letos "pridelala" še 6 novih ciljev, ki še niso v knjigi. Kar ne moreva nehati hoditi tja. :) Andrej Stritar

brane: torek, 26. september 2006, ob 20.46 uri

Hvala za komentar, ko pa jo spet mahnemo tja sledi novo poročilo, saj ciljev tam še kmalu ne bo zmanjkalo.