FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mosovnik: ponedeljek, 13. november 2006, ob 9.37 uri; ogledov: 0

Greben nad gornjim slapom v Bistriškem vintgarju mi je že nekaj časa povzročal skomine in nekako se nisem mogel odločiti da ga "raziščem". :?: To nedeljsko popoldan, pa sva s sinom hitela mimo Rimskega kamnoloma, slapa Šumi in naravnost navzgor po prelepi potki ob potoku Bistrica, ki včasih bolj, včasih manj sunkovito poskakuje preko kamnitih pregrad. Pri tem povzroča tako pomirjujoče šumenje, da človek enostavno pozabi na dolinske tegobe. Ko se steza zravna in se poženeš preko skal, razmetanih ob tem delu poti, stojiš nasproti zgornjega slapa (vsaj jaz ga toko imenujem, ker v nadaljevanju slapov ni več). Spodaj, v tolmun, z vso silo udarja voda, ki se vali preko par metrov visokega skalnega skoka. Res lep pogled. Potka zavije navkreber, malo lesene ograje in že si na majhni ravnici nad slapom. :D Tukaj je potrebno najti najugodnejši prehod preko potoka (pazi, kamni so spolzki), malo poskočiti in že si na oni strani potoka, pod vlažnimi, z mahom obraslimi skalnimi bloki. Potok sva prečila malo višje in zato se je bilo potrebno obrniti v smeri toka in takoj desno se najde prehod navzgor v levo proti majhnemu sedelcu. Na sedelcu ostro desno po grebenu navzgor do izteka, lažje poplezavanje, je pa nevarnost zdrsa zaradi vlage in mahu. :( Nadaljuje se skozi gozd in nato izstopiš levo na travnik in čezenj na kolovoz. Proti JV zagledaš Ančnikovo gradišče. Navzgor po kolovozu do ograje in ob njej do drugega kolovoza, nadalje po njem do naslednjega travnika in čez njega do Ančnikovega gradišča, ter navzdol po že znani poti. :D Lepa krožna pot, začinjena z malo poplezavanja, ki vam vzame cca 2,5 ure.

mosovnik: ponedeljek, 13. november 2006, ob 9.37 uri

Greben nad gornjim slapom v Bistriškem vintgarju mi je že nekaj časa povzročal skomine in nekako se nisem mogel odločiti da ga "raziščem". :?: To nedeljsko popoldan, pa sva s sinom hitela mimo Rimskega kamnoloma, slapa Šumi in naravnost navzgor po prelepi potki ob potoku Bistrica, ki včasih bolj, včasih manj sunkovito poskakuje preko kamnitih pregrad. Pri tem povzroča tako pomirjujoče šumenje, da človek enostavno pozabi na dolinske tegobe. Ko se steza zravna in se poženeš preko skal, razmetanih ob tem delu poti, stojiš nasproti zgornjega slapa (vsaj jaz ga toko imenujem, ker v nadaljevanju slapov ni več). Spodaj, v tolmun, z vso silo udarja voda, ki se vali preko par metrov visokega skalnega skoka. Res lep pogled. Potka zavije navkreber, malo lesene ograje in že si na majhni ravnici nad slapom. :D Tukaj je potrebno najti najugodnejši prehod preko potoka (pazi, kamni so spolzki), malo poskočiti in že si na oni strani potoka, pod vlažnimi, z mahom obraslimi skalnimi bloki. Potok sva prečila malo višje in zato se je bilo potrebno obrniti v smeri toka in takoj desno se najde prehod navzgor v levo proti majhnemu sedelcu. Na sedelcu ostro desno po grebenu navzgor do izteka, lažje poplezavanje, je pa nevarnost zdrsa zaradi vlage in mahu. :( Nadaljuje se skozi gozd in nato izstopiš levo na travnik in čezenj na kolovoz. Proti JV zagledaš Ančnikovo gradišče. Navzgor po kolovozu do ograje in ob njej do drugega kolovoza, nadalje po njem do naslednjega travnika in čez njega do Ančnikovega gradišča, ter navzdol po že znani poti. :D Lepa krožna pot, začinjena z malo poplezavanja, ki vam vzame cca 2,5 ure.