FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Vanja Starčević: torek, 31. avgust 2004, ob 1.38 uri; ogledov: 0

V omenjenem terminu smo obiskali Aletschorn, 4 195 m v Bernskih alpah. Z žičnico na Betmeralp (17 SFr povratna), od tam se je treba povzpeti na greben in potem spustiti na Aletschglecher, nismo najdli nobeni sledi katerikoli oznake ki bi kazala kje bi trebalo zapustiti stezo ki pelje na Marjalensee. Prestop na ledenik ni mogoč kjerkoli, prečenje je dolgočasno in zelo zahtevno zaradi izredne razpokanosti. Naprej po neskončnih morenah (slabo označeno z možici) do pod Mitelaletschbivak, kljub opisu ki je kazal da je treba prestopiti z ledenika, nismo najdli omenjene smeri v vzponu in smo šli naokrog čez ledenik, seveda spet močno razpokan. Po vodniku (Goedecke) 5-7 ur, mi smo rabili 9. Nadaljevanje smeri si je treba ogledati zvečer, ker ni najbolj enostavno, po moreni, zgodaj zjutraj ko začneš (mi ob 3), potem po trdem ledu pod skalno rebro ki se vseka v ledenik, in po firnu lahko na Aletschjoch. Treba je prečiti mestoma zelo izpostavljeni snežni greben, delno miks I, predvrh je najboljše obiti z južne strani, ker je padina zelo strma in trda (izkušnje druge naveze), pri tem treba prečiti dve veliki razpoki. Vzpon na vrh je sneg do 45 st, in miks I-II, 90 m, do vrha smo rabili 6 h, enako kot Švicarska naveza. Sestop do bivaka je 3 h, če se da, je boljše sestopiti na Betmeralp naslednji dan, ker za navzdol se ne porabi bivstveno manj kot za navzgor, mi smo drugi dan hodili 17 h, ker smo morali sestopiti zaradi poslabšanja vremena. Tura nam se zdi precej fizično težja kot je predstavljena v Goedeckejevom vodniku, predvsem zaradi neskončne koje po morenah in problema z orjentacijo. Ni veliko obiska.

Vanja Starčević: torek, 31. avgust 2004, ob 1.38 uri

V omenjenem terminu smo obiskali Aletschorn, 4 195 m v Bernskih alpah. Z žičnico na Betmeralp (17 SFr povratna), od tam se je treba povzpeti na greben in potem spustiti na Aletschglecher, nismo najdli nobeni sledi katerikoli oznake ki bi kazala kje bi trebalo zapustiti stezo ki pelje na Marjalensee. Prestop na ledenik ni mogoč kjerkoli, prečenje je dolgočasno in zelo zahtevno zaradi izredne razpokanosti. Naprej po neskončnih morenah (slabo označeno z možici) do pod Mitelaletschbivak, kljub opisu ki je kazal da je treba prestopiti z ledenika, nismo najdli omenjene smeri v vzponu in smo šli naokrog čez ledenik, seveda spet močno razpokan. Po vodniku (Goedecke) 5-7 ur, mi smo rabili 9. Nadaljevanje smeri si je treba ogledati zvečer, ker ni najbolj enostavno, po moreni, zgodaj zjutraj ko začneš (mi ob 3), potem po trdem ledu pod skalno rebro ki se vseka v ledenik, in po firnu lahko na Aletschjoch. Treba je prečiti mestoma zelo izpostavljeni snežni greben, delno miks I, predvrh je najboljše obiti z južne strani, ker je padina zelo strma in trda (izkušnje druge naveze), pri tem treba prečiti dve veliki razpoki. Vzpon na vrh je sneg do 45 st, in miks I-II, 90 m, do vrha smo rabili 6 h, enako kot Švicarska naveza. Sestop do bivaka je 3 h, če se da, je boljše sestopiti na Betmeralp naslednji dan, ker za navzdol se ne porabi bivstveno manj kot za navzgor, mi smo drugi dan hodili 17 h, ker smo morali sestopiti zaradi poslabšanja vremena. Tura nam se zdi precej fizično težja kot je predstavljena v Goedeckejevom vodniku, predvsem zaradi neskončne koje po morenah in problema z orjentacijo. Ni veliko obiska.