petek, 14. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Visoka polica, pot Saškega kralja

brane: sobota, 28. april 2007, ob 20.09 uri; ogledov: 0
No kdor si je kot jaz in Borut že zaželel kopno turo z malce plezanja je tole prava izbira za začetek kopne sezone. :D Štartala iz Rablja na koncu kraja kjer ob cesti že tabla usmeri na izhodišče poti 656. Kar na začetku strmo navzgor in samo krasen pogled na jutranjo Jerebico naju malce potolaži.No pot se višje malce pomiri in krene v gozd. Kmalu iz gozda in pred nama je snežni del do sedla Forc delle Cenge.Sneg ravno pravšnji da ga zmoreva do sedla brez opreme. Na sedlu krasen pogled na drugo stran proti dolini Belega potoka, na desni pa na skali velik napis Cima delle Cenge ( Visoka polica ) spodaj pa v oklepaju rimska II. No, ker sem zadevo splezal že pred nekaj leti ko me je tamkaj prignala pasja zverina z Brunnerja ( se že dolgo spravljam za moj nov članek v PV ) Borutu pojasnim da bo stopnja plezanja nekako v okviru opisa težavnosti moje prijateljice Irene " Dobra enka " :P Smer ki jo najverjetneje uporabljajo alpinisti pri sestopu je skoraj na vsak meter popapckana z rdečo packo, tako da jo ni moč zgrešiti. Presenetljivo je do vrha ki doseže višino 2002 m povsem kopno in res je pravi užitek ponovno po zimi prijeti za čvrsto skalo in se potegniti navzgor.Najprej pot poteka po ozkem žlebu z par ključnimi skokci, nato pa višje preide v strme police posejane z ruševjem, ki je včasih kar prijet no v pomoč gledajoč v prepadne strmine na levi. Še malce po grebenu in po res uživaških dobrih dvajset minut stojiva na razglednem vrhu, ki naju nagradi z enkratnim kristalnim pogledom na prvake nad dolino Belega potoka, seveda pa Viš je tako in tako nad njimi car. :D Z vrha nazaj na sedlo in nato skromnih dvajset metrov le vzameva v roke cepin ko se iz sedla po snegu povzpneva v levo navzgor do vmesne jeklenice in nato do ruševja od katerega navzdol nato vodi sigurna markirana pot v dno in ko prečkava potok se napijeva bistre studenčnice ter v gozdu malce višje doseževa kočo Brunner. Lahko bi potem sestopila navzdol, a v najinem seznamu manjka še Pot Saškega kralja. Od koče se tako usmeriva v levo na pot 625. Pot se vije po raznih grapcah in v srednjem delu tudi zelo slikovita, povsem kopna nato pa sledi prečenje povsem kamnitih razbitih grap v katerih se je treba nemalokrat povsem spustiti v dno in ponovno ob izpuljenih a vseeno varnih zajlah dvigniti navzgor. A to bi še nekako šlo ko naju ravno tam ne bi sonce tako zdelalo, da se počutiva kot da bi tura potekala sredi avgusta in ne konec aprila. Končno bukov gozd in malce višje tudi odcep v levo navzdol proti glavni cesti.Tam je močan senæni bukov gozd z lepo listnato potko pravi balzam naproti tistemu kar sva pravkar prestala. :lol: Na cesti seveda zelo optimistično upava da bova hitro dobila štop nazaj do Rablja, a šoferji kot bi ne vedeli več za utrujene planince veselo vozijo mimo. :evil: Še posebno simpatičen je en Kranjčan, ki še malce pomaha, mamu mu..... in pelje mimo. Končno po slabi uri štamfanja po razbeljenem asfaltu sva ponovno pri avtu. Res luštna turica, jo priporočam, kdor ne mara asfalta naj jo zastavi z dvema avtoma, bo še malce bolj simpatična. :D

Odgovori

brane: sobota, 28. april 2007, ob 20.09 uri
No kdor si je kot jaz in Borut že zaželel kopno turo z malce plezanja je tole prava izbira za začetek kopne sezone. :D Štartala iz Rablja na koncu kraja kjer ob cesti že tabla usmeri na izhodišče poti 656. Kar na začetku strmo navzgor in samo krasen pogled na jutranjo Jerebico naju malce potolaži.No pot se višje malce pomiri in krene v gozd. Kmalu iz gozda in pred nama je snežni del do sedla Forc delle Cenge.Sneg ravno pravšnji da ga zmoreva do sedla brez opreme. Na sedlu krasen pogled na drugo stran proti dolini Belega potoka, na desni pa na skali velik napis Cima delle Cenge ( Visoka polica ) spodaj pa v oklepaju rimska II. No, ker sem zadevo splezal že pred nekaj leti ko me je tamkaj prignala pasja zverina z Brunnerja ( se že dolgo spravljam za moj nov članek v PV ) Borutu pojasnim da bo stopnja plezanja nekako v okviru opisa težavnosti moje prijateljice Irene " Dobra enka " :P Smer ki jo najverjetneje uporabljajo alpinisti pri sestopu je skoraj na vsak meter popapckana z rdečo packo, tako da jo ni moč zgrešiti. Presenetljivo je do vrha ki doseže višino 2002 m povsem kopno in res je pravi užitek ponovno po zimi prijeti za čvrsto skalo in se potegniti navzgor.Najprej pot poteka po ozkem žlebu z par ključnimi skokci, nato pa višje preide v strme police posejane z ruševjem, ki je včasih kar prijet no v pomoč gledajoč v prepadne strmine na levi. Še malce po grebenu in po res uživaških dobrih dvajset minut stojiva na razglednem vrhu, ki naju nagradi z enkratnim kristalnim pogledom na prvake nad dolino Belega potoka, seveda pa Viš je tako in tako nad njimi car. :D Z vrha nazaj na sedlo in nato skromnih dvajset metrov le vzameva v roke cepin ko se iz sedla po snegu povzpneva v levo navzgor do vmesne jeklenice in nato do ruševja od katerega navzdol nato vodi sigurna markirana pot v dno in ko prečkava potok se napijeva bistre studenčnice ter v gozdu malce višje doseževa kočo Brunner. Lahko bi potem sestopila navzdol, a v najinem seznamu manjka še Pot Saškega kralja. Od koče se tako usmeriva v levo na pot 625. Pot se vije po raznih grapcah in v srednjem delu tudi zelo slikovita, povsem kopna nato pa sledi prečenje povsem kamnitih razbitih grap v katerih se je treba nemalokrat povsem spustiti v dno in ponovno ob izpuljenih a vseeno varnih zajlah dvigniti navzgor. A to bi še nekako šlo ko naju ravno tam ne bi sonce tako zdelalo, da se počutiva kot da bi tura potekala sredi avgusta in ne konec aprila. Končno bukov gozd in malce višje tudi odcep v levo navzdol proti glavni cesti.Tam je močan senæni bukov gozd z lepo listnato potko pravi balzam naproti tistemu kar sva pravkar prestala. :lol: Na cesti seveda zelo optimistično upava da bova hitro dobila štop nazaj do Rablja, a šoferji kot bi ne vedeli več za utrujene planince veselo vozijo mimo. :evil: Še posebno simpatičen je en Kranjčan, ki še malce pomaha, mamu mu..... in pelje mimo. Končno po slabi uri štamfanja po razbeljenem asfaltu sva ponovno pri avtu. Res luštna turica, jo priporočam, kdor ne mara asfalta naj jo zastavi z dvema avtoma, bo še malce bolj simpatična. :D
igorz: ponedeljek, 21. maj 2007, ob 20.58 uri
Tudi jaz sem se danes s kolegom podal na Visoko polico. Na izhodišču je na tabli pisalo 3 ure do Škrbine pa sva prišla v 2 urah. Pot se mi sploh ni zdela strma (glede na to, kjer sem hodil včeraj), ampak prav zložno speljana, ena lepših poti, tako mehka hoja, nič zoprnega šodra. Pod škrbino je še nekaj snežišč, vendar se ji pot ogne. Iz sten so naju pozdravili gamsi. S škrbine na vrh sva bila v slabe pol ure, potem pa sestop po isti poti. Lepa tura s čudovitmi razgledi. Glede prejšnjega opisa, ki je sicer lepo opisan bi samo dodal, da je pot od Brunerja do Viške glavice označena s štev. 629, karta Tabacco 019, pot štev. 625 pripelje gor po dolini Belega potoka in poteka preko Krniške škrbino do koče Corsi, ter naprej pod Kapno steno in čez passo degli Scalini mimo planine Krni dol v Nevejo.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih