FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

brane: ponedeljek, 14. maj 2007, ob 19.49 uri; ogledov: 0

Kakor pravijo zarečenega kruha se največ poje. Ko sem snežne ture letos že takorekoč odpisal mi je Igorz dal dobro idejo za podobno turo kot jo je sam izpeljal pred dnevi na Viš iz Zajzere ( Igor hvala za napotke in opis razmer, ki so kar prav prišli ) :D Torej krenila v soboto in vzpon do Mojzesove škrbine v prav tako še dovolj trdem snegu, le da je bilo Igorjevo opozorilo kar točno saj je v zgornjem najbolj strmem delu priletel nasproti nama kar zajeten kamen katerega bližnje srečanje se najbrž za naju ne bi dobro končalo, a naju je le zgrešil in odpotoval navzdol. :evil: Sicer naklon v grapi pod škrbino v zgornjem delu nekako primerljiv z strmejšim delom iz Jalovčega ozebnika. Na škrbini oblačno vreme in bližnji vrhovi se le včasih pokažejo iz meglic. Nadaljujeva v desno po markirani poti na Koštrunove špice. Pot je tja in sem še zasnežena in tam so prehodi kar sitni tako da uporabljava obvezno cepin. Višje najdeva iz glavne poti stezico ki v strmem a kopnem skrotju krene desno in pride do škrbine med obema glavnima vrhovoma. Kreneva na severno stran in tam naju presenetijo kopne v strme skale lepo izklesane stopnice, ki privedejo do rovov oz. ostankov kavern kar vse nazorno izpričuje veliko nesmiselnost prve svet. vojne. :evil: Od tam je na mislim vzhodni vrh potrebno splezati še simpatičen kratek skokec in že stojiva pri velikem možicu. Nagrada naju pričaka v desetsekundnem pogledu na v soncu lesketajočo vršno piramido bližnjega Viša. :D Sestopiva nazaj na markirano pot in se usmeriva navzdol proti škrbini prednje špranje. Pot poteka po skoraj povsem kopnih strmih travah, ki so predvsem v spodnjem delu zelo mastne, drseče in lahko rečem objektivno zahtevajo maksimalno pozornost. :!: Sestop iz škrbine prednje špranje navzdol bistveno lažji kot do Mojzesove škrbine, a cepina le vzameva v roke, saj je pot iz škrbine takorekoč do spodnje markirane poti, ki vodi nazaj v Zajzero še povsem v snegu. Ko se ravno spraviva v avto na Zajzeri se ulije ploha in vesela da odneseva suho kožo se odpelejva proti domu.Res kot je že poudaril Igor tura v divjem osamljenem svetu, ki upravičeno zasluži več obiskovalcev, saj na poti cel dan razen veliko tropov kozlov nisva srečala nobene žive duše. :D

brane: ponedeljek, 14. maj 2007, ob 19.49 uri

Kakor pravijo zarečenega kruha se največ poje. Ko sem snežne ture letos že takorekoč odpisal mi je Igorz dal dobro idejo za podobno turo kot jo je sam izpeljal pred dnevi na Viš iz Zajzere ( Igor hvala za napotke in opis razmer, ki so kar prav prišli ) :D Torej krenila v soboto in vzpon do Mojzesove škrbine v prav tako še dovolj trdem snegu, le da je bilo Igorjevo opozorilo kar točno saj je v zgornjem najbolj strmem delu priletel nasproti nama kar zajeten kamen katerega bližnje srečanje se najbrž za naju ne bi dobro končalo, a naju je le zgrešil in odpotoval navzdol. :evil: Sicer naklon v grapi pod škrbino v zgornjem delu nekako primerljiv z strmejšim delom iz Jalovčega ozebnika. Na škrbini oblačno vreme in bližnji vrhovi se le včasih pokažejo iz meglic. Nadaljujeva v desno po markirani poti na Koštrunove špice. Pot je tja in sem še zasnežena in tam so prehodi kar sitni tako da uporabljava obvezno cepin. Višje najdeva iz glavne poti stezico ki v strmem a kopnem skrotju krene desno in pride do škrbine med obema glavnima vrhovoma. Kreneva na severno stran in tam naju presenetijo kopne v strme skale lepo izklesane stopnice, ki privedejo do rovov oz. ostankov kavern kar vse nazorno izpričuje veliko nesmiselnost prve svet. vojne. :evil: Od tam je na mislim vzhodni vrh potrebno splezati še simpatičen kratek skokec in že stojiva pri velikem možicu. Nagrada naju pričaka v desetsekundnem pogledu na v soncu lesketajočo vršno piramido bližnjega Viša. :D Sestopiva nazaj na markirano pot in se usmeriva navzdol proti škrbini prednje špranje. Pot poteka po skoraj povsem kopnih strmih travah, ki so predvsem v spodnjem delu zelo mastne, drseče in lahko rečem objektivno zahtevajo maksimalno pozornost. :!: Sestop iz škrbine prednje špranje navzdol bistveno lažji kot do Mojzesove škrbine, a cepina le vzameva v roke, saj je pot iz škrbine takorekoč do spodnje markirane poti, ki vodi nazaj v Zajzero še povsem v snegu. Ko se ravno spraviva v avto na Zajzeri se ulije ploha in vesela da odneseva suho kožo se odpelejva proti domu.Res kot je že poudaril Igor tura v divjem osamljenem svetu, ki upravičeno zasluži več obiskovalcev, saj na poti cel dan razen veliko tropov kozlov nisva srečala nobene žive duše. :D