FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: četrtek, 24. maj 2007, ob 20.29 uri; ogledov: 0

Zapeljem se v Roveredo in sredi vasi pustim avto, nato pa pol ure po asfaltu do vasi Ovedasso. Se mi zdi, da je zjutraj lažje po asfaltu, kot pa na koncu ture. V vasi Ovedasso, že pri prvih hišah zavijem navzgor, grem med hišami, nato pa čez travnike, nekakšna travnata steza je lepo pokošena, vmes utrgam še nekaj goznih jagod in že sem pri velikem hlevu nad vasjo, ki je lepo obnovljen. Tukaj tudi prva tabla (Alta Via, pot 423, Tabacco 027). Pot je strma, a še zdaleč ne tako, kot sem hodil na Puartate, hitro se vzpenjam, iz doline se sliši hrup prometa, ki z višino počasi ugaša. Na okoli 1200 m pridem iz borovega gozda in odprejo se lepi razgledi, pot se lepo vije in kmalu sem na vrhu. Iz Ovedassa do vrha 2.15 ure. Povsod naokoli znani vrhovi, M. Plauris, Amariana, Grauzaria, Sernio, M. Chiavals, celo Rif. Vualt na poti sentiero Dordolla, povsod sem že bil. Potem nadaljujem proti M. Crostisu, pot se nekoliko spusti do okoli 200 višinskih metrov, potem pa spet nazaj gor, seveda bi lahko tudi sestopil v dolino, ampak odcep gladko prezrem in grem naprej. V slabi uri in pol sem na vrhu, ponovno razgledi, ampak tisti najlepši je gor proti Zuc dal Boru. Grem naprej do Forcelle Fonderis in zavijem desno. Že po nekaj minutah naletim na dokaj svež odlom, ki je povsem sesul spodaj postavljen manjši zidan objekt. Torej gora sama čisti človeške neumnosti. Sestopam naprej, v levo se pokaže odcep za Zuc dal Bor, nadaljujem do ostankov velike kasarne, potem pa v desno in po poti 425 proti dolini , čez kakšne pol ure ponovno v desno na pot 424, prečenje več vodnatih in nekaj suhih grap, kakšno slabo uro sem ves čas na višini med 900 in 950 metri, res se vleče, no potem pa le počasi spet navzdol, tik pred koncem uporabim eno stezico naravnost navzdol in pripelje me kakih 50 m od avta. Veličastna lepota in samotna divjina, se splača, za celotno pot sem porabil 8 ur.

igorz: četrtek, 24. maj 2007, ob 20.29 uri

Zapeljem se v Roveredo in sredi vasi pustim avto, nato pa pol ure po asfaltu do vasi Ovedasso. Se mi zdi, da je zjutraj lažje po asfaltu, kot pa na koncu ture. V vasi Ovedasso, že pri prvih hišah zavijem navzgor, grem med hišami, nato pa čez travnike, nekakšna travnata steza je lepo pokošena, vmes utrgam še nekaj goznih jagod in že sem pri velikem hlevu nad vasjo, ki je lepo obnovljen. Tukaj tudi prva tabla (Alta Via, pot 423, Tabacco 027). Pot je strma, a še zdaleč ne tako, kot sem hodil na Puartate, hitro se vzpenjam, iz doline se sliši hrup prometa, ki z višino počasi ugaša. Na okoli 1200 m pridem iz borovega gozda in odprejo se lepi razgledi, pot se lepo vije in kmalu sem na vrhu. Iz Ovedassa do vrha 2.15 ure. Povsod naokoli znani vrhovi, M. Plauris, Amariana, Grauzaria, Sernio, M. Chiavals, celo Rif. Vualt na poti sentiero Dordolla, povsod sem že bil. Potem nadaljujem proti M. Crostisu, pot se nekoliko spusti do okoli 200 višinskih metrov, potem pa spet nazaj gor, seveda bi lahko tudi sestopil v dolino, ampak odcep gladko prezrem in grem naprej. V slabi uri in pol sem na vrhu, ponovno razgledi, ampak tisti najlepši je gor proti Zuc dal Boru. Grem naprej do Forcelle Fonderis in zavijem desno. Že po nekaj minutah naletim na dokaj svež odlom, ki je povsem sesul spodaj postavljen manjši zidan objekt. Torej gora sama čisti človeške neumnosti. Sestopam naprej, v levo se pokaže odcep za Zuc dal Bor, nadaljujem do ostankov velike kasarne, potem pa v desno in po poti 425 proti dolini , čez kakšne pol ure ponovno v desno na pot 424, prečenje več vodnatih in nekaj suhih grap, kakšno slabo uro sem ves čas na višini med 900 in 950 metri, res se vleče, no potem pa le počasi spet navzdol, tik pred koncem uporabim eno stezico naravnost navzdol in pripelje me kakih 50 m od avta. Veličastna lepota in samotna divjina, se splača, za celotno pot sem porabil 8 ur.

brane: petek, 25. maj 2007, ob 17.29 uri

Igor, kot berem nisi samo dober poznavalec zahodnih julijcev ampak dobro obvladuješ tudi Karnijske alpe, pa me zanima kakšna je tista dvojka pri vršnem delu vzpona na Monte Sernio, ki ga načrtujemo letos. Lahko težavnost primerjam npr. z Veliko Martuljško, Malo Martuljško Ponco, Oltarjem, Luknja Pečjo itd.Hvala za odgovor.

igorz: petek, 25. maj 2007, ob 17.54 uri

Spigolo nord v Serniu, meni je bil bolj zoprn dostop do stene, (markirano brezpotje) kot pa sam vzpon čez steno. Sicer pa razen dveh mest, ena prečka v desno nekje v srednjem delu in potem še malo višje nič posebnega. Lahkotno plezanje, ko se ravno prav ogreješ, ga je pa konec. II. nikjer ne preseže, mogoče malo težje kot Findenegov ozebnik v Montažu, z Martuljškimi gorami ne morem primerjati, ker tja ne zahajam, zaenkrat.