petek, 14. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Mt. Dikti 2148 m

brane: četrtek, 12. julij 2007, ob 19.22 uri; ogledov: 0
Èe vas bo pot kdaj zanesla na Kreto ter se ne mislite vseskozi pražiti ob hotelskem bazenu, po srcu pa ste zaprisežen gornik, ki povsod išče kakšen kucelj potem je Mt.Dikti prava izbira. :D Seveda pa ima izbira še en pogoj in sicer da bivate bolj na severovzhodnem delu otoka kot midva na Stalisu od koder je vzpon na Dikti najbližji, kajti Kreta ima kar tri pogorja z dvatisočaki, ki so enakomerno razporejena na otoku. Na zahodu so Lefka ori oz. Bele gore, na sredini je pogorje Idi z najvišjim vrhom na otoku z istim imenom, na vzhodu pa že omenjeno pogorje Dikti z najvišjim vrhom Dikti 2148 m. Torej z ženo najela avto ( Pando ) in se zelo zgodaj odpravila po glavni cesti E75 ter na odcepu zavila na Mohos. Cesta se kmalu začne močno vzpenjati, pelje skozi slikovite starodavne majhne vasice ker se srečamo z tradicionalnim življenjem, je široka in lepo prevozna.Sledimo oznakam za planoto Lasitihou, nato za Tzermiado, Konstantinos do mesteca Georgios. Tam pozor: sredi vasi je slabo vidna pod krošnjami dreves tabla za v levo za Dikti. Od tam ozek asfalt, ki se kmalu konča in nadaljuje z makadamom.Le ta je tako slab, da po dveh ovinkih odnehava in če nočete hoditi dobrih 6 km do začetka steze si najamite precej dražjega terenca ali pa pot pod noge kot midva. :o Ko premagava ta makadam na majhnmem sedelcu spust v še eno luštno majhno planotico kjer je samo nekaj pastirslih koč. Tam se nam naša gora že lepo pokaže in ni kar tako nedolžna, čeprav roko na srce vse skupaj pa le bolj spominja na Velebit. Torej po spustu se drživa ožjega makadama v desno in pridemo do razpotja štirih skromnih makadamčkov. Tam je že modra puščica, ki te usmeri naravnost v kozjo stezo v smeri gore.Pozor odcep z možicem na prečkanje zelo široke hudourniške struge z veliko kamenja.Èez strugo naju povede zanimivo polno možicev, tam pa prvič tudi zaslediva rumene markacije oziroma rumene packe ( na nekateih je tudi oznaka E4). Po prečkanju se markirana steza nadaljuje v desno navzgor ( in ne levo kot se morda vidi od daleč neka steza, ta ni pravilna), prečka poševno strmo pobočje in se višje izravna na ravnem s travo poraslem pobočju. Nekaj časa po ravnem in nato v levo v že kar malce plezalnega dela po skalnem strmem pobočju. Ponovno v levo po skromni stezici ( redki možici in packe, zelo pazi ). No kmalu se pokaže vrh in ko steza zavije navzdol, sva midva raje da res ne bi gore obkrožila v celoti zavila po lahkem brezpotje v levo in sledila možicem navzgor. Višje spet naletiva na stezo nekaj časa po njej nato pa imava zopet dovolj in zadnjih 100 m v levo direktno v lažjem plezanju na predvrh.Tam ugotoviva da je do vrha še lepih skromnih 15 minut grebečka , ki je na momente kar zračen. Na vrhu lepo, napis na kamnitem kvadru seveda z rumeno DIKTI in skrinjica z vpisno knjigo, razgled pa na nekaj okoliških vrhov ter na morje daleč spodaj :lol: Sestop opraviva spet po eni od bližnjic, je pa treba paziti in imeti malo orientacije, kajti kmalu se vam zazdi vse enako. V pomoč so nama tudi veliki železni koli na markirani stezi, vidni od daleč, ki te lažje privedejo na pravo edino glavno stezo. Po isti smeri torej nazaj, kjer naju na zgornji planotici doseže kar močna vročina, tako da je hoja po 6 km makadamu do avta kar sitna. Po 8 urni turi zmerne počasne hoje nazaj pri avtu, tako da tura v popolnoma novem svetu kar lepa in zanimiva. Lahko rečem da vročine nad 1000 m sploh ni kljub seveda brezhibnemu vseskozi sončnemu vremenu ( na Kreti oblakov še niso jemali ), na vrhu celo pihalo in še dobro da sva imela z seboj vsaj pelerine. Midva imela prave gorniške čevlje ( močno priporočam) hudo prav pa bi prišle tudi palice, ki pa sva jih žal pustila doma, obvezno tudi veliko vode ter vsaj osnovni zemljevid Krete. :)

Odgovori

brane: četrtek, 12. julij 2007, ob 19.22 uri
Èe vas bo pot kdaj zanesla na Kreto ter se ne mislite vseskozi pražiti ob hotelskem bazenu, po srcu pa ste zaprisežen gornik, ki povsod išče kakšen kucelj potem je Mt.Dikti prava izbira. :D Seveda pa ima izbira še en pogoj in sicer da bivate bolj na severovzhodnem delu otoka kot midva na Stalisu od koder je vzpon na Dikti najbližji, kajti Kreta ima kar tri pogorja z dvatisočaki, ki so enakomerno razporejena na otoku. Na zahodu so Lefka ori oz. Bele gore, na sredini je pogorje Idi z najvišjim vrhom na otoku z istim imenom, na vzhodu pa že omenjeno pogorje Dikti z najvišjim vrhom Dikti 2148 m. Torej z ženo najela avto ( Pando ) in se zelo zgodaj odpravila po glavni cesti E75 ter na odcepu zavila na Mohos. Cesta se kmalu začne močno vzpenjati, pelje skozi slikovite starodavne majhne vasice ker se srečamo z tradicionalnim življenjem, je široka in lepo prevozna.Sledimo oznakam za planoto Lasitihou, nato za Tzermiado, Konstantinos do mesteca Georgios. Tam pozor: sredi vasi je slabo vidna pod krošnjami dreves tabla za v levo za Dikti. Od tam ozek asfalt, ki se kmalu konča in nadaljuje z makadamom.Le ta je tako slab, da po dveh ovinkih odnehava in če nočete hoditi dobrih 6 km do začetka steze si najamite precej dražjega terenca ali pa pot pod noge kot midva. :o Ko premagava ta makadam na majhnmem sedelcu spust v še eno luštno majhno planotico kjer je samo nekaj pastirslih koč. Tam se nam naša gora že lepo pokaže in ni kar tako nedolžna, čeprav roko na srce vse skupaj pa le bolj spominja na Velebit. Torej po spustu se drživa ožjega makadama v desno in pridemo do razpotja štirih skromnih makadamčkov. Tam je že modra puščica, ki te usmeri naravnost v kozjo stezo v smeri gore.Pozor odcep z možicem na prečkanje zelo široke hudourniške struge z veliko kamenja.Èez strugo naju povede zanimivo polno možicev, tam pa prvič tudi zaslediva rumene markacije oziroma rumene packe ( na nekateih je tudi oznaka E4). Po prečkanju se markirana steza nadaljuje v desno navzgor ( in ne levo kot se morda vidi od daleč neka steza, ta ni pravilna), prečka poševno strmo pobočje in se višje izravna na ravnem s travo poraslem pobočju. Nekaj časa po ravnem in nato v levo v že kar malce plezalnega dela po skalnem strmem pobočju. Ponovno v levo po skromni stezici ( redki možici in packe, zelo pazi ). No kmalu se pokaže vrh in ko steza zavije navzdol, sva midva raje da res ne bi gore obkrožila v celoti zavila po lahkem brezpotje v levo in sledila možicem navzgor. Višje spet naletiva na stezo nekaj časa po njej nato pa imava zopet dovolj in zadnjih 100 m v levo direktno v lažjem plezanju na predvrh.Tam ugotoviva da je do vrha še lepih skromnih 15 minut grebečka , ki je na momente kar zračen. Na vrhu lepo, napis na kamnitem kvadru seveda z rumeno DIKTI in skrinjica z vpisno knjigo, razgled pa na nekaj okoliških vrhov ter na morje daleč spodaj :lol: Sestop opraviva spet po eni od bližnjic, je pa treba paziti in imeti malo orientacije, kajti kmalu se vam zazdi vse enako. V pomoč so nama tudi veliki železni koli na markirani stezi, vidni od daleč, ki te lažje privedejo na pravo edino glavno stezo. Po isti smeri torej nazaj, kjer naju na zgornji planotici doseže kar močna vročina, tako da je hoja po 6 km makadamu do avta kar sitna. Po 8 urni turi zmerne počasne hoje nazaj pri avtu, tako da tura v popolnoma novem svetu kar lepa in zanimiva. Lahko rečem da vročine nad 1000 m sploh ni kljub seveda brezhibnemu vseskozi sončnemu vremenu ( na Kreti oblakov še niso jemali ), na vrhu celo pihalo in še dobro da sva imela z seboj vsaj pelerine. Midva imela prave gorniške čevlje ( močno priporočam) hudo prav pa bi prišle tudi palice, ki pa sva jih žal pustila doma, obvezno tudi veliko vode ter vsaj osnovni zemljevid Krete. :)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih