FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: petek, 27. julij 2007, ob 20.32 uri; ogledov: 0

Iz gostoljubne koče De Gasperi se z Marjeto odpraviva ob 06.00 h dne 26.07.07. Nilo računa, da se vrneva, vendar imava druge načrte (zato naju opredeli za nenasitne Slovence) Prve pol ure gre pot 316 malo po ravnem, nekaj navzdol, preči nekaj globokih grap, kjer so nameščena celo varovala, po prečenju 4. ali 5. grape (nisem dobro štel) se v levo odcepi stezica, ki naju kmalu pripelje pod steno, kjer se prične znamenita ferrata. Sprva skoraj navpično navzgor ob jeklenicah, potem pa se kaj dosti strmina ne unese, svet je zelo divji, skale razbrazdane, pogledi globoki. Do škrbinice (Forca Alta di Culzei), kjer se pot obrne v levo porabiva približno 1.30 ure, ter zatem do vrha Creton de Culzei še 2 h lepega plezanja ob drzno speljani ferrati. Na sprva jasno nebo se priplazijo oblaki in meglice, ki naju prijetno hlade. Po slabi uri postanka na vrhu sestopiva na Škrbino (Forca dell Alpino), sestop ni posebej zahteven, previdnost pa tudi ni odveč. Tukaj tehtava ali naj sestopiva nazaj na kočo ali pa izbereva nekoliko daljšo varianto. Ker je dneva še veliko se odločiva za sestop po krušljivi grapi na sever do bivaka Damiana Del Gobbo, ki stoji sredi cvetoče in zelene krnice. Pri listanju vpisne knjige najdeva nekaj znanih imen iz Slovenije, Marjeta najde vpisanega celo svojega brata (kako, ga ne bi, saj je tam skoraj doma) Nadaljujeva po poti pod divjimi severnimi ostenji Cretona di Clap Grande, vmes v dveh grapah natočiva še nekaj vode in se povzpneva proti M. Hoberdeireju (2208 m). Spet nekaj plezanja ob odličnih varovalih, ko plezalna pot zavije tik pod vrhom navzdol se odločiva, da tako lahko dosegljivega vrha pač ne izpustiva in v slabih 10 minutah že stojiva na vrhu. Sledi sestop v čudovito krnico pod Creton di Clap Piccolo in naprej po poti, ter ponoven vzpon kakšnih 200 višinskih metrov na paso Elbel in končno sestop v dolino mimo planine Mimoias. Skupaj okoli 9 ur efektivne hoje in plezanja in obkrožitev vseh Cretonov. Od Pian de Casa sva se zapeljala še na planino Razzo, kjer sva kupila še proizvode sirarne, potem pa čez Forc. Lavardet po slikoviti dolini Frison do kraja Campolongo, nato v Sappado in do koče pri izvirih Piave. V koči pravo razkošje, tuš s toplo vodo.

igorz: petek, 27. julij 2007, ob 20.32 uri

Iz gostoljubne koče De Gasperi se z Marjeto odpraviva ob 06.00 h dne 26.07.07. Nilo računa, da se vrneva, vendar imava druge načrte (zato naju opredeli za nenasitne Slovence) Prve pol ure gre pot 316 malo po ravnem, nekaj navzdol, preči nekaj globokih grap, kjer so nameščena celo varovala, po prečenju 4. ali 5. grape (nisem dobro štel) se v levo odcepi stezica, ki naju kmalu pripelje pod steno, kjer se prične znamenita ferrata. Sprva skoraj navpično navzgor ob jeklenicah, potem pa se kaj dosti strmina ne unese, svet je zelo divji, skale razbrazdane, pogledi globoki. Do škrbinice (Forca Alta di Culzei), kjer se pot obrne v levo porabiva približno 1.30 ure, ter zatem do vrha Creton de Culzei še 2 h lepega plezanja ob drzno speljani ferrati. Na sprva jasno nebo se priplazijo oblaki in meglice, ki naju prijetno hlade. Po slabi uri postanka na vrhu sestopiva na Škrbino (Forca dell Alpino), sestop ni posebej zahteven, previdnost pa tudi ni odveč. Tukaj tehtava ali naj sestopiva nazaj na kočo ali pa izbereva nekoliko daljšo varianto. Ker je dneva še veliko se odločiva za sestop po krušljivi grapi na sever do bivaka Damiana Del Gobbo, ki stoji sredi cvetoče in zelene krnice. Pri listanju vpisne knjige najdeva nekaj znanih imen iz Slovenije, Marjeta najde vpisanega celo svojega brata (kako, ga ne bi, saj je tam skoraj doma) Nadaljujeva po poti pod divjimi severnimi ostenji Cretona di Clap Grande, vmes v dveh grapah natočiva še nekaj vode in se povzpneva proti M. Hoberdeireju (2208 m). Spet nekaj plezanja ob odličnih varovalih, ko plezalna pot zavije tik pod vrhom navzdol se odločiva, da tako lahko dosegljivega vrha pač ne izpustiva in v slabih 10 minutah že stojiva na vrhu. Sledi sestop v čudovito krnico pod Creton di Clap Piccolo in naprej po poti, ter ponoven vzpon kakšnih 200 višinskih metrov na paso Elbel in končno sestop v dolino mimo planine Mimoias. Skupaj okoli 9 ur efektivne hoje in plezanja in obkrožitev vseh Cretonov. Od Pian de Casa sva se zapeljala še na planino Razzo, kjer sva kupila še proizvode sirarne, potem pa čez Forc. Lavardet po slikoviti dolini Frison do kraja Campolongo, nato v Sappado in do koče pri izvirih Piave. V koči pravo razkošje, tuš s toplo vodo.

nejcm: torek, 28. julij 2009, ob 8.14 uri

Èe ima v kratkem kdo namen iti gor samo nekaj svežih informacij z dne 27.07.2009. Zima je bila s svojimi plazovi neusmiljena tudi v Karnijskih alpah in vidne posledice marsikje vzamejo sapo. - Na omenjejni ferrati moramo na prečenju od koče De Gasperi do vstopa v železje preka podora (pot v celoti odnešena preko pa je napetna fiksna vrv-ni večjega problema). - Predzadnja grapa pred vstopom v smer je polna snega. Priporočal bi zimsko opremo ali pa 30m štrika in dve vponki (ob robu so več metrov globoke krajne zevi). - Tik pred vstopom v smer je potrebno pod streho snega (malce psihadelično če se spomnimo lanske zgodbe v Prisanku)., vendar bo zadeva v kratkem izginila. - Na vzponu je tik pred škrbinico Alta di Culzei odtrgana jeklenica, malce zoprno a ni panike. - Mislim da sem videl na vzponu še dve izpostavljeni mesti kjer so jeklenice pritrjene v skale, ki samo čakajo kdaj se bodo prepustile gravitaciji. - Na sestopu pa je v kaminu in spodaj v grapi potrganih nekaj klinov jeklenic (previdno). - Stara pot od izstopa iz grape,ki pelje do koče (št. 232) je odnešena in je "nadelana" nova. Tudi za prehod čez grapo pod kočo (pot št. 201) je bolje izbrati spodnjo pot, zgornja odnešena in potrebno prečenje preko snega). Drugače pa simpatična zadeva.