FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

pohodnik: sobota, 18. avgust 2007, ob 9.23 uri; ogledov: 0

Najslikovitejši alpski del evropskih pešpoti v Sloveniji, si lahko pogledate na fotografijah in preberete, kako je bilo v [url=http://lebinca.com/seznam-e7/]blogu[/url]. Nekaj statističnih podatkov: dolžina=103 km vzpon=4710 m čas hoje=3 dni Èas hoje po etapah 1. Mejni prehod Robič - Tolmin=13 ur 2. Tolmin - Petrovo brdo=15 ur 3. Petrovo brdo - Blegoš=8 ur Najvišji vrh na slovenski pešpoti E7 je Porezen, 1632 m. [img:2a47c1a4a9]http://bp3.blogger.com/_lUOK0mqm5JE/RsaIIgdB1hI/AAAAAAAAAsc/quAWrxtxhUg/s320/DSC08643.JPG[/img:2a47c1a4a9] Najbolj nevaren del na slovenskih evropskih pešpoteh [img:2a47c1a4a9]http://bp3.blogger.com/_lUOK0mqm5JE/RsaDQgdB1aI/AAAAAAAAArk/E7_BdFZDdjY/s320/DSC08633.JPG[/img:2a47c1a4a9]

pohodnik: sobota, 18. avgust 2007, ob 9.23 uri

Najslikovitejši alpski del evropskih pešpoti v Sloveniji, si lahko pogledate na fotografijah in preberete, kako je bilo v [url=http://lebinca.com/seznam-e7/]blogu[/url]. Nekaj statističnih podatkov: dolžina=103 km vzpon=4710 m čas hoje=3 dni Èas hoje po etapah 1. Mejni prehod Robič - Tolmin=13 ur 2. Tolmin - Petrovo brdo=15 ur 3. Petrovo brdo - Blegoš=8 ur Najvišji vrh na slovenski pešpoti E7 je Porezen, 1632 m. [img:2a47c1a4a9]http://bp3.blogger.com/_lUOK0mqm5JE/RsaIIgdB1hI/AAAAAAAAAsc/quAWrxtxhUg/s320/DSC08643.JPG[/img:2a47c1a4a9] Najbolj nevaren del na slovenskih evropskih pešpoteh [img:2a47c1a4a9]http://bp3.blogger.com/_lUOK0mqm5JE/RsaDQgdB1aI/AAAAAAAAArk/E7_BdFZDdjY/s320/DSC08633.JPG[/img:2a47c1a4a9]

marfi: sobota, 18. avgust 2007, ob 10.52 uri

Nekaj komentarjev na prvi dan ... Tu sva za mostom zavila desno proti vasem Ladro, Smastu, Libušnjam, Vrsnu in na koncu vasi Krno.
Zelo čudni nazivi vasi. Vidim, da med potjo precej komunicirata z domačini. Zanimivo bi jih bilo pobarati o pravilni izgovorjavi in sklanjanju imen. Mulatjere so ceste po planinah in gozdovih v teh krajih, ki so jih uporabljali na Soški fronti v vojaške namene.
Mulatjere so v vojaške namene gradili in uporabljali tudi po prvi svetovni vojni. Prečnico Planina Razor - Stržišče in naprej so zgradili Italijani. Nad vasjo sva zagledala Krn dokaj blizu. [img:3672ee832e]http://bp3.blogger.com/_lUOK0mqm5JE/RsXSmwdB06I/AAAAAAAAAno/HitKJblDP_Y/s320/DSC08533.JPG[/img:3672ee832e]
Krna na sliki ni videti, pač pa zgolj Srednji in Mali vrh, Maselnik ter Mali Stador. Prva planina, mimo katere sva šla, je bila Medrje.
Prva planina MIMO katere sta šla, je Pretovč na sedlu med Mrzlim vrhom in Visoč Vrhom. Planina, s katere je posnetek, je Medrj[b:3672ee832e]a[/b:3672ee832e]. Iz teh področij je tudi najlepši pogled na Krn, ki je bil v času najinega obiska v meglah. [img:3672ee832e]http://bp0.blogger.com/_lUOK0mqm5JE/RsXXiAdB1BI/AAAAAAAAAog/MKtt-M5kM2M/s320/DSC08542.JPG[/img:3672ee832e]
S teh pobočij se Krna ne vidi, saj na levi strani Tolminke rastejo gore z drugačnimi imeni. Tolminski Kuk in Migovec ter Grušnica, recimo. Cerkev Sv. Duha v Javorci v Prologu so zgradili avstrijski vojaki leta 1915 po načrtih avstrijskega arhitekta. Zamisel o spominski cerkvi je uresničena v hrastovih ploščah z vžganimi imeni vseh padlih avstro-ogrskih vojakov na Vodil vrhu, Mrzlem vrhu, Rdečem robu in Slemenu.
To ne drži. Javorco so gradili od marca do konca oktobra 1916 in jo 1. novembra 1916 svečano odprli, na hrastove plošče pa so vžgali imena večine vojakov iz 3. gorske brigade, ki so padli do poletja 1916, ko so zbirali podatke. Pa še to. Èe je cerkev v Javorci, ne more biti v Pologu in tudi ne v Prologu, kot je zapisano. Šla sva mimo cevi z vodo, kjer je pisalo zdravilna voda. Težko se je odreči ob takem napisu, da jo ne bi natočil v bidon. Najprej te zanima, ali je moč čutiti, kakšen poseben okus te vode. Ugotoviš, da je okus običajen. A še vedno verjameš, da je zdravilna. Glede teh stvari težko verjameš, da bi se kdo šalil iz tako pomembnih sporočil.
Naslednjič priporočam malo boljšo pripravo na pot pa ne bo treba slepo verjeti. Pohodniku zelo dobrodošli so podatki o izvirih ob poti. http://www.lto-sotocje.si/slovensko/zdravilne_vode-izviri.asp Se nadaljuje ...

pismo1: nedelja, 19. avgust 2007, ob 17.33 uri

Temo glede nordijske ali Nordijske hoje sem prestavil pod Planinske razgovore. :!: :!: Nadaljujte tam, če imate kaj o tej vrsti hoje, lepo prosim :idea:

primoza: nedelja, 19. avgust 2007, ob 20. uri

Nekaj komentarjev na prvi dan ... [img:c351a5367f]http://bp0.blogger.com/_lUOK0mqm5JE/RsXXiAdB1BI/AAAAAAAAAog/MKtt-M5kM2M/s320/DSC08542.JPG[/img:c351a5367f] S teh pobočij se Krna ne vidi, saj na levi strani Tolminke rastejo gore z drugačnimi imeni. Tolminski Kuk in Migovec ter Grušnica, recimo.
No, zdaj sem pa na lahek način prišel do informacije kako se imenuje tisti kup podrtega šodra mimo katerega korakam že leta za kondicijske treninge.

urbe: sreda, 22. avgust 2007, ob 13.17 uri

/…/ Tošču kot najvišjemu vrhu Polhograjskih dolomitov in Èrnemu vrhu.
Kolikor vem, je najvišji vrh Polhograjcev Pasja ravan (1029 m). /…/Hotavelje, Blegoš, Mladi vrh, Stari vrh in prispela v Škofja Loka
Hotavlje … v Škofjo Loko No, podobnih cvetk je še kar nekaj: Polhov gradec (–> Gradec), kmetija Gente (–> Gonte), alpah (–> Alpah), goratex (–> goretex) …

marfi: sreda, 22. avgust 2007, ob 13.28 uri

Kolikor vem, je najvišji vrh Polhograjcev Pasja ravan (1029 m).
Potem je skrajni čas, da si posodobiš podatke, saj je bila najvišja do prihoda jugovojske, ki jo je za potrebe artilerije rahlo poravnala (beri: znižala za deset metrov). http://www.geodetski-vestnik.com/50/1/gv50-1_127-127.pdf

Vlajko: sreda, 22. avgust 2007, ob 13.59 uri

Predlagam, da udarimo eno skupno akcijo, nasujemo teh 10 metrov nazaj ter vrnemo vrh v "prvotno stanje". :lol:

marfi: sreda, 22. avgust 2007, ob 14.07 uri

Menda je dovolj že devet metrov, če bi nasuvali na kup na vzhodnem delu ravnice, ki je že vraščen v okoliška tla, tako da se ga da šteti za koto 1020. :) Vir: PV 2/2006. Ali pa vsaj meter, da spet postane najvišja ...

urbe: sreda, 22. avgust 2007, ob 14.24 uri

Potem je skrajni čas, da si posodobiš podatke, saj je bila najvišja do prihoda jugovojske, ki jo je za potrebe artilerije rahlo poravnala (beri: znižala za deset metrov). http://www.geodetski-vestnik.com/50/1/gv50-1_127-127.pdf
[img:02f3ebcf87]http://tabla.mtb.si/gallery/albums/album214/oops.gif[/img:02f3ebcf87] Hvala za info. Očitno preveč zaupam zemljevidom, ki jih je izdal GZS. Konkretno: Izletniška karta Ljubljana in okolica, 1 : 50 000, letnik 2004 – Pasja ravan ima še vedno 1029 m [img:02f3ebcf87]http://tabla.mtb.si/gallery/albums/album214/confused.gif[/img:02f3ebcf87] Hm, očitno so tisti trije geodeti »prepozno« šli merit P. ravan, da bi lahko ta podatek popravili. Očitno je Pohodnik bolje informiran od mene :mrgreen: