FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Rožle: sobota, 18. avgust 2007, ob 9.49 uri; ogledov: 0

Sam vprašanje, kolk nog pa imajo ti Nordijci, pa a imajo stopala nazaj zasukana, da je njihova hoja tako zelo popularna :?:

Rožle: sobota, 18. avgust 2007, ob 9.49 uri

Sam vprašanje, kolk nog pa imajo ti Nordijci, pa a imajo stopala nazaj zasukana, da je njihova hoja tako zelo popularna :?:

pohodnik: sobota, 18. avgust 2007, ob 10.22 uri

Tehnika nordijske hoje je zelo podobna smučarkemu teku v klasični tehniki. Gre za zelo učinkovit in celovit način gibanja. Značilnost nordijske hoje je dolg korak in intenzivno porivanje z rokami. Poznamo več korakov nordijske hoje. Vsak izmed njih je primeren za drugačno vrsto terena. Klasični korak nordijske hoje se uporablja po položnih in manj strmih vzponih. [img:0fb9930ea0]http://lebinca.com/nordijska_hoja_fichtner1.png[/img:0fb9930ea0] Dvotaktni korak nordijske hoje se uporablja za strme vzpone npr. na Porezen iz Petrovega brda. [img:0fb9930ea0]http://lebinca.com/nordijska_hoja_fichtner2.png[/img:0fb9930ea0] Trojni soročni korak nordijske hoje se uporablja za teren, ki je rahlo nagnjen navzdol. [img:0fb9930ea0]http://lebinca.com/nordijska_hoja_fichtner3.png[/img:0fb9930ea0] Za hojo po manjših strminah navzdol se uporablja tehnika, za katero so značilni zelo kratki hitri koraki, pri čemer zabadamo palice precej zadaj za telesom. Telo je nagnjeno nazaj na palice in kolena rahlo pokrčena. Drugi način za zelo strm teren je, da zabadamo palice soročno pred telesom, s kratkimi presledki. Izvajamo kratke hitre korake. Planinci in pohodniki že vrsto let hodijo s palicami. Vendar, ko natančneje pogledaš njihovo tehniko, opaziš naslednje: - ni prave koordinacije med delom rok in nog, - roke in noge ne opravijo maksimalno svojega dela kot je to pri nordijski hoji - dlani, s katerimi držijo palice, so ves čas napete, ker jih ne odpirajo po zamahu roke nazaj ipd. Po mojih ugotovitvah je nordijska hoja samo maksimalna izvedba tehnike hoje s palicami. Iz tega namena se ukvarjajo z nordijsko hojo na fakultetah za šport. Npr. na ljubljanski fakulteti za šport imajo katedro za nordijsko hojo. Kako izgleda nordijska hoja, si lahko ogledate na [url=http://www2.arnes.si/~jcerni/hoja-nordijska/]video posnetku[/url]

Rožle: sobota, 18. avgust 2007, ob 13.39 uri

[b:689d8a4c73]Ne se pustit zavesti :!: Prav dejstvo, da imajo že svojo katedro na fakulteti za šport, govori, kako zelo resna, da ne rečem kritiča je situacija![/b:689d8a4c73] Nordijci so v resnici nezemska bitja, ki so prišla iz ozvezdja Alpha Centauri z namenom, da zavladajo našemu planetu. V ta namen so privzela zunanjo podobo človeka in se jih praktično ne da prepoznati. Razen po tem, da je njihova hoja povsem drugačna od hoje nas zemljanov. S palicami ali brez.

andymann: sobota, 18. avgust 2007, ob 15.46 uri

katedra za nordijsko hojo? nisem mogel, da se ne bi spomnil na [url=http://www.youtube.com/watch?v=IqhlQfXUk7w]Monty pythona in njihov "ministry of silly walks"[/url] :lol:

pohodnik: sobota, 18. avgust 2007, ob 18.14 uri

Poleti, ko sem hodil po nemški E6 od Bayerisch Eisensteina do Marktredewitza sem opazil nekaj tabel, ki so informirale o nordijski hoji in progah za nordijsko hojo. [url=http://lebinca.com/nordic_walking_nemcija.JPG][img:e37485a6f6]http://lebinca.com/nordic_walking_nemcija_1_mala.JPG[/img:e37485a6f6][/url] [url=http://lebinca.com/nordic_walking_germany_2.JPG][img:e37485a6f6]http://lebinca.com/nordic_walking_germany_2_mala.JPG[/img:e37485a6f6][/url] Glede zgornjega cinizma pa sledeče: najbolj naravni načini gibanja so hoja in tek. Znanstveniki predvidevajo, da je človekov prednik hodil po štirih okončinah. Dvignil se je verjetno, da je bolje videl okoli sebe. Gibanje po štirih nogah je bolj učinkovito kot na dveh. To lahko vidimo pri živalih npr. kravah. Kljub svoji veliki teži se hitro gibljejo po planinskih pobočjih. Iz tega razloga je človek vzel v roke tudi palice. Imaš boljše ravnotežje in del gibanja preneseš na roke. Vsa druga gibanja kot so rolanje, drsanje, smučanje, smučarski tek pa so že izumetničeni tako kot nordijska hoja. S to razliko, da pri rolanju, drsanju, smučanju, drsalni tehniki smučarskega teka itd. izvajamo gibe, ki niso prilagojeni funkcionalnosti človeških sklepov.

Rožle: nedelja, 19. avgust 2007, ob 0.53 uri

Èe sem že naložil, je prav, da tudi razložim... Torej, cinizma si ne zaslužijo ljudje , ki so si hojo s palicami izbrali kot način rekreacije. Si ga pa vsekakor zaslužijo tisti, ki prodajajo mlačno vodo za suho zlato. In potem človeka prime, da bi kakšnega profesorja nordijske hoje povabil na en špancir s palicami, pa da on po nordijsko, jaz pa tako, čist po kmečko. Samo, sem uštekal, da njim ni kaj razlagat, ker njim so zadeve jasne, saj tudi diplome iz psihologije ne potrebujejo, da bi vedeli, da Slovenci "sedejo" na vse, samo da ima tuje ime. Katedra za »nordijsko« hojo pri fakulteti za šport ne obstaja in ni nevarnosti, da dobimo še ministrstvo. Za reklamiranje t.i. »nordijske« hoje je zgleda da zadolžena katedra za nordijsko smučanje. Zanimivo, da pa v okviru fakultete za šport(!) nekateri z doktorskimi nazivi ponujajo svoje GSM številke kot (osebni?) trenerji hoje s palicami. Pred časom sem prav debelo gledal, kako se je nekje leto in pol v delovi prilogi Polet kot jara kača vlekla nadaljevanka o nordijski hoji na 1000 in en način. Takrat sem si rekel: Aha, Delo je očitno brez dela. Pa sem se motil. V ozadju je bil očitno biznis, vse skupaj pa zgodba o uspešni reklamni kampanji, lahko pa tudi o izkoriščanju »neodvisnega« medija v namene priprave terena za biznis. Pa raje še o kakšni svetli plati »nordic walkinga«. Ena manj pomembna je, da ni treba iti igrat golfa na Mauricius, če želiš biti trendovski. Pomembnejše je opažanje, da celo pri nas na podeželju sedaj vidiš kakšne babice, kako zadovoljne korakajo naokoli s palicami, kar je vsekakor zelo pozitivno. Pohodnik, ko si že ravno primerjal »nordijsko« hojo s tisto hojo, ki jo, seveda povsem napačno, izvajamo hribovci, ti moram povedat, da ima v hribih gravitacija še vedno smer proti masnemu središču zemlje in bi tisti nasveti bolj koristili komu, ki ima podlago pravokotno na smer delovanja le te, naprimer Nizozemcem. Tudi jaz sem tu in prav tako na forumu GL poizkusil prodati palice za »nordic walking« (nisem jih kupil sam), pa mi ni uspelo. Pa še tole: http://www.planid.org/objave_view.php?pid=9922

pohodnik: nedelja, 19. avgust 2007, ob 10.28 uri

Èe sem že naložil, je prav, da tudi razložim... Torej, cinizma si ne zaslužijo ljudje , ki so si hojo s palicami izbrali kot način rekreacije. Si ga pa vsekakor zaslužijo tisti, ki prodajajo mlačno vodo za suho zlato. Pohodnik, ko si že ravno primerjal »nordijsko« hojo s tisto hojo, ki jo, seveda povsem napačno, izvajamo hribovci, ti moram povedat, da ima v hribih gravitacija še vedno smer proti masnemu središču zemlje in bi tisti nasveti bolj koristili komu, ki ima podlago pravokotno na smer delovanja le te, naprimer Nizozemcem.
Obstaja tehnika, t.i. [url=http://www2.arnes.si/~jcerni/hoja-nordijska/]enojni korak, prvi posnetek na seznamu[/url], ki je zelo učinkovita za hojo v zelo strm klanec. Ko sem prvič videl ta korak na prej omenjeni video kaseti: Harald Fichtner, Nordic Walking Compact, sem si rekel, to moram poiskusiti. Ko sem šel nordijsko hoditi - osebno uporabljam ta izraz, ker moraš pač nekako poimenovati, vendar kot je razvidno iz mojega pisanja, je meni bistvena tehnika - sem skušal izvesti ta korak, pa sem ga izvedel z veliko težavo. Ko sem naredil veliko ponovitev koraka, sem ga le osvojil. Glede na hitrost in sorazmerno lahkoto, s katero lahko premagujem zelo strma pobočja, mi ni žal denarja, ki sem ga dal za ta DDV. S pomočjo DVD in tečaja pri Nives Hižar v Medvodah sem dobil tudi znanje, kako naj se gibam po strmem klancu navzdol. Pred tem sem šel zelo počasi po klancu navzdol, zelo so me bolele noge in delali so si mi žulji. Z ustrezno tehniko sem vse to odpravil. [img:ddd0cdb0d6]http://lebinca.com/nordijska_hoja_fichtner2.png[/img:ddd0cdb0d6] Ko sem pred 2. letoma začel nordijsko hoditi, sem vzel v roke palice in hodil. Kaj se mi je zgodilo? Diagonalni korak sem izvajal na [url=http://www.youtube.com/watch?v=c6vauwGqsG8]3 korake[/url], da sem enkrat zabodel palico. Prepričan sem bil, da jo zabadam pri vsakem koraku, pa ni bilo tako. Kaj počnem, sem ugotovil šele preko počasnih posnetkov moje hoje. Èlovek morda ne čuti potrebe, da bi se naučil nove tehnike. Zadovoljen je s svojo dosedanjo. Tudi sam dolgo časa, potem ko sem že vedel, da napačno izvajam diagonalni korak, nisem želel spremeniti tehnike. Ko sem skušal zabadati palico na vsak korak, mi ni bilo všeč, ker nisem znal izvajati teh gibov. Potem sem le osvojil te gibe in sedaj sem izredno zadovoljen s svojo tehniko. Dobro se počutim pri gibanju in učinkovito premagujem razdalje. Osebno naredim pretežno po ravnini okoli 50 km nordijske hoje na teden. Kako se človek nauči teh stvari je pa veliko možnosti? Knjige, DVD, spletne strani, šola nordijske hoje ipd? Običajno si znanje pridobimo z vsemi temi stvarmi in veliko vaje. Te stvari nekaj stanejo, kajti tudi izvajlci imajo stroške. To pa stori samo tisti, ki si to želi? Kaj ga motivira? Večji užitek pri hoji, uspešnejše premagovanje razdalj itd. Kaj je mene motiviralo za nordijsko hojo? Vedno sem užival v klasični tehniki smučarskega teka. Ta tek sem gojil na smučeh in tekaških rolkah. Ko sem imel težave z očmi zaradi vnetij, sem moral opustiti to dvoje. Nordijska hoja mi je ponujala klasično tehniko smučarskega teka in zato sem jo tudi začel prakticirati. Vendar se jo je bilo potrebno naučiti, kot sem opisal zgoraj. Prebral sem si članek Druga plat medalje o nordijski hoji, avtorja Silva Kristana ter komentar Igorja Pavliča. Pri nordijski hoji se tudi po ravnem in če je teren rahlo nagnjen navzdol intenzivno porivamo s palicami. Že ko podaljšamo korak, pričnemo zabadati palice v tla in se od njih tudi maksimalno odrinemo - za to veščino potrebujemo največ vaje in občutka - postane telo že veliko bolj obremenjeno kot pri običajni hoji. Postanemo zadihani. Èe pa pričnemo vse to izvajati hitreje, je lahko obremenitev kot pri teku. Iz teh dve prispevkov je jasno razvidno, da avtorja ne uporabljata tehniko nordijske hoje. Drugače bi imela izkušnje, da pri nordijski hoji intenzivno uporabljajo palice tudi po ravnem in da je možno s to tehniko tudi zelo hitro hoditi. Najhitreje se po ravnem teče, kar je jasno. Možno je v nordijski tehniki tudi teči. A tu pridemo do problema, kdaj hodimo in kdaj tečemo. Èe imamo eno nogo na tleh, gre za hojo. Èe imamo obe nogi določen trenutek v zraku, je to tek. Meni osebno nudi nordijska hoja ugodje in je logično, da sem zelo zadovoljen, da si lahko pridobim znanje o njej. Zato sem pripravljen tudi nekaj plačati. Èlovek se mora sam odločiti, s čim se bo ukvarjal in kaj bo plačeval. Po mojih opažanjih pa ni pretiranega strahu, da bi se trenutno nordijska hoja preveč razširila po naši deželi. Največja reklama za nordijsko hojo bi bili ljudje, ki bi hodili v tej tehniki kot hodi Harald Fichtner na videou. Ljudi, s tako tehniko hoje, redko vidimo v Sloveniji in verjetno tudi v tujini, kjer stanje tudi ni dosti drugačno. Razmah nordijske hoje bi bilo lahko pričakovati, če bi postala športna disciplina in bi začeli prirejati tekmovanja v tej disciplini. Ko pa je potrebno tekmovati, potrebuješ optimalno tehniko, kar ponuja šola nordijske hoje. Od tistega trenutka ne bi bilo več dilem glede načina hoje. Kdor ne bi tehnično pravilno hodil, bi bil avtomatično veliko počasnejši. Spodbujanje nordijske hoje tudi na zgoraj opisan način ne bi bila slaba poteza. Nordijska hoja omogoča krepitev vseh človeških mišič, kar je značilnost le malo športov. Ne vsebuje gibov, ki bi bili v nasprotju s funkcionalnostjo človeških sklepov in drugih delov telesa. Za konec naj povzamem bistvo vsega zgoraj napisanega: tehniko nordijske hoje kot jo prikazujejo vodilne šole na tem področju: INWA iz Finske, VDNOWAS iz Nemčije itd., je optimalna tehnika gibanja s palicami brez smuči oziroma drugih pripomočkov na nogah. Vsaka odstopanja od tega gibanja pomenijo napake, kar se odraža v večji porabi energije, zakrčenih mišicah, polovičnem delu mišic itd. To dejstvo je značilno za vse športe, kjer so razvili optimalno tehniko. V zadnjem času se je to zgodilo tudi pri hoji s palicami npr. pod imenom nordijska hoja. Ko še ni bila razvita ta tehnika s strani športnih strokovnjakov na fakultetah, večina ljudi ni bila informirana o takem gibanju. Sedaj imamo te informacije. Določeni ljudje jih bomo uporabili, drugi pač ne.

Rožle: nedelja, 19. avgust 2007, ob 15.14 uri

Eh, se je debata že preselila na drug forum :(

pohodnik: nedelja, 19. avgust 2007, ob 15.19 uri

Tam nekje sem našel [url=http://www.planid.org/pripomba_view.php?pid=2583&tab=objave_pripombe]tole zanimivost[/url] Koliko bi pa vi to meni zaračunali, da me kot srokovnjak na področju poučevanja nordijske hoje naučite npr. edino pravilnega nordijskega sestopa s palicami po zelo strmem skrotju na način, kot ste ga opisali: zabadanje palic za seboj in močan odriv. Èe izumiva kakšen nov šport, ime mora vsebovati pridevnik "nordijski", deliva pol/pol.
Èe je zelo strmo, potem palice soročno zabadamo pred seboj, v zelo kratkih intervalih. Delamo pa kratke, verjetno bolj počasne korake glede na ekstremno strmino. Zabadanje palic za sabo uporabljamo, ko strmina ni prehuda. Na ta način težo telesa prenesemo na palice in hkrati tudi zaviramo. Delamo pa kratke hitre korake.

Rožle: nedelja, 19. avgust 2007, ob 15.57 uri

Èe je zelo strmo, potem palice soročno zabadamo pred seboj, v zelo kratkih intervalih. Delamo pa kratke, verjetno bolj počasne korake glede na ekstremno strmino.
Zdaj sem pa sploh čist zmeden. Èe hočem pri hoji navzdol postavljat palice predse, potem moram z dlanmi stisnit ročaje. To pa, kot praviš sam, ni več nordijska hoja. Že vidim, da bo treba stisnit zobe, pa privlečt tistih nekaj ojrotov iz štunfa. :(

pohodnik: nedelja, 19. avgust 2007, ob 16.27 uri

Zdaj sem pa sploh čist zmeden. Èe hočem pri hoji navzdol postavljat palice predse, potem moram z dlanmi stisnit ročaje.
DA To pa, kot praviš sam, ni več nordijska hoja. Že vidim, da bo treba stisnit zobe, pa privlečt tistih nekaj ojrotov iz štunfa.
Pa uporabljajmo izraz hoja s palicami. Vsak naj hodi s palicami kot mu najbolj ustreza. Èe kdo želi spoznati tehniko hoje s palicami kot jo je razvila INWA, VDNOWAS itd. naj si prebere te tekste, ogleda slike, filme, obišče tečaje. Èe bo potem bolj užival pri hoji, potrošil manj energije, naredil večje razdalje, dosegel boljšo kondicijo, mu verjetno ne bo žal tudi denarja.

marek: nedelja, 19. avgust 2007, ob 22.08 uri

Pa kdo bo hodil nordijsko, saj to je cela znanost. Ne bom trdil in kontriral tvojim argumentom Pohodnik, ker se res nisem poglabljal v to. Ti si si zadevi očitno kar posvetil. Ne vem koliko osebkov, od potencialnih povprečnih rekreativcev nordicwalkerjev, si bo kupovalo dvd-je, kasete, najelo trenerja.....Zadeva je totalen komercialen zadetek v polno. Z nordicom nas perejo že povsod...po zdravstvenih domovih so izobešeni plakati, na shujševalnih tečajih propagirajo only and only Nordikvoking (naša mama je podlegla propagandi). WTF !? Ljudem, ki so se v življenju zelo malo gibali ali celo nič, perejo možgane z nordijsko hojo. Ti ne bodo nikoli hodili nordijsko, oz. recimo, da jih peščica bo, pa če jim na palicah 5x piše nordicwalking. Mimogrede, ko se ravno govori o nordijcih in njihovih patentih. Gre za podobno marketinško farso, kot tu - klasična tehnika pri teku...Ta ostaja le zaradi nordijskih lobijev. In zakaj že? Pa saj jo je s prosto tehniko povozil čas...Jasno: rabijo se druge smuči, okovje, da ne rečem maže in mareting dvakrat cveti......Pravijo: saj je klasika neverjetno zdrava....kaj res, v vrhunskem športu ? Vse je v denarju. Zakaj se pri skokih ne organizirajo še tekme v klasičnem slogu, poleg V sloga ? Z vsem spoštovanjem do pohodnika, vendar mislim, da "raja" ne bo nikoli hodila povsem nordijsko, če je nordijsko to kar pravi pohodnik, bo pa nasedala propagandi, hodila mogoče kot sprehajalec, [b:77ae983e16]kar je pa tudi dobro[/b:77ae983e16]. Velik plus nordica je, da se bodo spranci le premaknili s foteljev, kar jim mogoče ne bi uspelo, če bi jim, konkretno, na shujševalnem tečaju rekli: " kakšno uro na dan pa le hodite ! " Očitno je to premalo sexy. Skratka, če bo kdo zaradi nordice postal aktiven, je 50€ oproščenih.

nikolaj: ponedeljek, 20. avgust 2007, ob 11.55 uri

Ko gledam te nordikuokarje opažam, da jih je 98% motoričnih debilov, ki nimajo kondicije za 50m vzpona (ali pa do drugega nadstropja v bloku, če hočete), ko pa sem enkrat omenil, da je vse skupaj samo marketinško sforsirano, je nazaj priletela taka jezikova župa, da sem imel občutek, da jaz sploh hoditi ne vem, kaj šele nordikuokati.

sla: ponedeljek, 20. avgust 2007, ob 12.08 uri

Ah, ti še kar naprej hodi, uokanje pa prepusti drugim....

Filip: ponedeljek, 20. avgust 2007, ob 12.27 uri

A je že kdo omenil, da za nordijsko hojo klasične pohodne zložljive palice niso primerne. Buhnedej jih uporabljat, to ni nordijsko etično korektno :!: :!: :!: [b:492eb024ac][size=9:492eb024ac](KUPITE si nove!!)[/size:492eb024ac][/b:492eb024ac] [size=9:492eb024ac](spremenil etnično v etično)[/size:492eb024ac]

Rožle: ponedeljek, 20. avgust 2007, ob 14.33 uri

Pri vsem tem mene moti to, da se stvar prodaja na način, ki se ga da označit kot zavajanje potrošnikov. Ampak očitno je problem pri meni, ker se tudi čudežna čistila prodajajo na enak način, pa nič ne skačem v luft zarad tega. Pohodnik, jaz ti čist verjamem, da ti uporaba palic zelo koristi pri tvojih dejavnostih in da ti nudi obilo užitka. Upam, da mi nisi kaj zameril, pa, ko se mogoče kdaj srečava, da mi pokažeš kakšno finto s področja nordijske hoje. Kaj veš, mogoče ti lahko jaz pokažem kakšno hribovsko... Potem pa skupaj po vseh štirih v prvo oštarijo na pir! Ampak jaz ven samo po dveh - imam že bolečo izkušnjo, da znajo grenko opojne substance blazno škodit moji sicer perfektni tehniki hoje s palicami :oops: :D

pohodnik: ponedeljek, 20. avgust 2007, ob 17.18 uri

Pohodnik, jaz ti čist verjamem, da ti uporaba palic zelo koristi pri tvojih dejavnostih in da ti nudi obilo užitka. Upam, da mi nisi kaj zameril, pa, ko se mogoče kdaj srečava, da mi pokažeš kakšno finto s področja nordijske hoje. Kaj veš, mogoče ti lahko jaz pokažem kakšno hribovsko... Potem pa skupaj po vseh štirih v prvo oštarijo na pir! Ampak jaz ven samo po dveh - imam že bolečo izkušnjo, da znajo grenko opojne substance blazno škodit moji sicer perfektni tehniki hoje s palicami :oops: :D
Povabilo z veseljem sprejmem. Vsaka nova finta s palicami je dobrodošla. Lahko smo veseli, da lahko kupimo kvalitetne palice za hojo. Drugače bi še vedno morali hoditi z okrivljeno palico v roki, kot je napisal Simon Gregorčič. Seveda tisti, ki moramo hoditi po štirih. Eni bolj kompliciramo in se gremo neko tehniko. Drugi pa enostavno primejo palice v roke in grejo. V končni fazi pa je pomembno, da se imamo dobro v naravi. To nam narava običajno tudi ponuja, če ne pokaže svoje druge plati. Še najman finančnih in tehničnih problemov pa ima animacija pohodnika na sliki, ki palic niti ne potrebuje. :D [img:49eb1de9f9]http://www.eupoti.com/forum-pohodi/templates/subSilver/images/hiker_19.gif[/img:49eb1de9f9]

pohodnik: torek, 18. september 2007, ob 0.30 uri

Na Krvavcu je bil posnet [url=http://www2.arnes.si/~jcerni/nh_janez]film [/url] o moji osebni hoji s palicami. [img:13254e8611]http://lebinca.com/nordijska_hoja_uvodna_slika.PNG[/img:13254e8611]

bohami: torek, 18. september 2007, ob 6.49 uri

Ko tole berem in gledam, dobivam občutek, da tudi sam s palicami delam skorajda po nordijsko, le da me tega ni nihče učil, niti nisem plačal niti beliča za takšno "znanje". Torej rahel vzpon - odriv izmenjaje z eno in drugo palico, v strmem vzponu pa obe palici spredaj in na poteg (da se ne bom mučil s strokovnimi izrazi). Le dve stvari mi nista čisto jasni: 1. Dolžina koraka: ne morem si niti prestavljati, da bi v klanec s težkim nahrbtnikom (recimo otrokom na Triglav, ca 27kg) delal tako dolge korake. Se spomnim, kako sem kot srednješolec tekel in Bohinja na Èrno jezero in ker nisem obvladal gorskega teka, pač tekel na dolg korak. Potem pa tri dni zaradi prenapetih mišic lezel doma po stopnicah po vseh štirih. 2. Nazdol imam rahlo upognjena kolena, rahel tek s kratkimi koraki, palice pa uporabljam spredaj predvsem za občasno zaviranje in za večje sestope, da hranim kolena. Ne bi rad koga žalil, ampak očitno je nordijska hoja primerna bolj za meščane, ki se občasno spustijo na Veliko planino ali Krvavec, v visokogorju pa nima kaj iskati (že zaradi neravnega terena). Tudi sicer, priznajmo, v visokogorju ne srečujemo ljudi s takšno hojo. Zakaj že? Odgovor leži verjetno v gornjih dveh dilemah. Boštjan

pohodnik: torek, 18. september 2007, ob 8.18 uri

Le dve stvari mi nista čisto jasni: 1. Dolžina koraka: ne morem si niti prestavljati, da bi v klanec s težkim nahrbtnikom (recimo otrokom na Triglav, ca 27kg) delal tako dolge korake. Se spomnim, kako sem kot srednješolec tekel in Bohinja na Èrno jezero in ker nisem obvladal gorskega teka, pač tekel na dolg korak. Potem pa tri dni zaradi prenapetih mišic lezel doma po stopnicah po vseh štirih.
Pri nordijski hoji je korak dolg, da je optimalen odrvi s palicami. Osebno imam največje probleme ravno z delom rok. V zadnji fazi je treba roko iztegniti. V filmu lahko vidite, da se mi to kdaj posreči, kdaj pa tudi ne. Do sedaj še nisem čutil, da bi mi ta dolžina koraka škodovala glede prenapetih mišič. Navzdol gremo na kratke korake. Imam pa bolj raztegnene mišice kot sem jih imel pri teku. Daljši korak je raztegovanje za nožne mišice. Obstajajo gimnastične vaje, ki povzročajo nekaj podobnega. Prednost diagonalnega koraka je, da gibi niso prehitri. Običajno ne razvijam maksimalne hitrosti. Èe bi šel z maksimalno hitrostjo, pa bi se verjetno pojavile vse neprijetnosti, ki so povezane z maksimalno obremenitvijo telesa. Nordijsko je najlažje hoditi brez nahrbtnika. S težo nahrbtnika oziroma drugega "tovora" na hrbtu je pa taka hoja vse težja. Tehniko hoje s palicami je potrebno prilagoditi obremenitvi na hrbtu. Po mojih izkušnjah nahrbtnik na hrbtu ne sme presegati 30 l. S takim nahrbtnikom lahko nordijsko hodimo brez problemov. Hodil sem tudi že s 50 l nahrbtnikom, kar je tudi omogočalo tako hojo. 2. Nazdol imam rahlo upognjena kolena, rahel tek s kratkimi koraki, palice pa uporabljam spredaj predvsem za občasno zaviranje in za večje sestope, da hranim kolena. Ne bi rad koga žalil, ampak očitno je nordijska hoja primerna bolj za meščane, ki se občasno spustijo na Veliko planino ali Krvavec, v visokogorju pa nima kaj iskati (že zaradi neravnega terena). Tudi sicer, priznajmo, v visokogorju ne srečujemo ljudi s takšno hojo. Zakaj že? Odgovor leži verjetno v gornjih dveh dilemah.
Po hribih lahko nordijsko hodimo, dokler ne pridemo do skalnatega področja. Èe je na poti veliko skal oziroma je skalovje, nordijsko težje hodimo, ker izgubljamo ritem. Po skalah pa hoja ni mogoča. Za nordijsko hojo niso priporočljive zložljive palice - čeprav obstajajo - ker palica ni več fiksna. Taka palica gre malo gor in dol, kar slabo vpliva na zapestje. S časoma se lahko pojavi bolečina v zapestju. Treba je poudariti, da se pri tej tehniki zelo intenzivno odrivamo od palic. To lahko vidim pri sebi, ker so se mi razvile mišice na rokah. Pri spustu po pobočju navzdol se nagnemo nazaj na palice, da zaviramo v tem položaju. Palice zabadamo sorazmerno daleč za telesom z istim namenom. Kolena naj bi bila primerno pokrčena in delali naj bi kratke "skakajoče" korake. Ta tehnika je uspešna, dokler ima pobočje primerno strmino. Npr. iz Zvoha na Krvavcu po smučišču funkcionira ta tehnika. Èe postane pobočje prestrmo je potrebno zabadati palice soročno pred telesom. Telo se nagne v tem primeru nekoliko bolj naprej, kolena morajo biti pokrčena in koraki kratki in "skakajoči". Èe je pot v visokogorju primerna - ni preveč skalnata - ni problem glede uporabe te tehnike. Vendar tak način hoje povzroča veliko fizičnega napora glede na nekoliko daljši korak in intenzivno delo obeh rok, ki naredita celovito pot. Roke gredo iz sprednjega pokrčenega položaja nazaj do iztegnitve za bokom nekaj decimetrov. Bolj lagodno je izvajati gibe z nogami in rokami "polovično". To tudi sam večkrat podzavestno delam, čeprav mi je cilj optimalno gibanje s palicami. Telo zna podzavestno goljufati. Npr. s palico lahko okoli bokov zaokrožimo in roka ne gre premočrtno nazaj. Ta način hoje predstavlja bolj športno hojo in se približuje naporom klasičnega smučarskega teka. Imam idejo, da bi poleti in pozimi izključno treniral nordijsko hojo. Potem pa bi skušal preteči znameniti Vasalopet na Švedskem v razdalji 90 km. Zanima me, kako bi mi šlo. Vendar sem v preteklosti veliko klasično tekel na smučeh, da imam rutinski korak. Nordijska hoja je idelna za evropske pešpoti in tudi ostale dolge povezovalne poti kot je Pot kurirjev in vezistov. Na Slovenski planinski poti, bi imel probleme po skalnatih predelih, ker bi moral palice imeti navezane na nahrbtniku. Ne bi se rad odločil za zložljive palice za nordijsko hojo, ki jih ravno tako imam, ravno zaradi bolečin v zapestju. Ta tehnika naredi zanimivo hojo tudi po ravnih delih, kjer je asfalt in makedam.

Filip: torek, 18. september 2007, ob 8.39 uri

Za nordijsko hojo niso priporočljive zložljive palice - čeprav obstajajo - ker palica ni več fiksna. Taka palica gre malo gor in dol, kar slabo vpliva na zapestje. S časoma se lahko pojavi bolečina v zapestju.
Aha, končno sem izvedel, zakaj zložljive palice niso primerne, pa čeprav so namenjene za nordijsko hojo. Gotovo so potem še toliko manj primerne klasične zložljive pohodne palice. Seveda pa zgornjemu citatu ne verjamem - zložljive palice ne gredo prav nič gor in dol, razen nekaterih modelov, ki imajo vgrajene fensi šmensi vzmeti, zaradi katerih pa je palica le težja. Mislim, da vlogo amortizerjev brez problema opravijo naše roke.

sla: torek, 18. september 2007, ob 10.12 uri

...palice zabadamo, se močno odrivamo, palice zabadamo...ali potem na teh "poštihanih" gorskih stezicah sploh še kaj zraste?... [size=7:df9f7166bc][color=yellow:df9f7166bc](moje mnenje - nordijsko hojo se pejte po asvaltnih poteh in PST-ju)[/color:df9f7166bc][/size:df9f7166bc]

iigor: torek, 18. september 2007, ob 10.24 uri

Super koreografija! Ampak Madonna bo tožila za avtorske pravice :D

panda: torek, 18. september 2007, ob 11.11 uri

Èe bi jaz tako hodil (nordijska hoja) po hribih, bi mi odpadle rame. Nekaj vam povem ljudje: "Nordijska hoja ni za hribe". Malo se zamislite, zakaj se ji reče nordijska. Pa tudi palice so drugačne. Mislim, da si nas je pohodnik malo "sposodil". Ampak vsak si naj vzame, kolikor hoče. Jaz se v hribih tega ne bom šel.

bohami: torek, 18. september 2007, ob 11.58 uri

V odgovorih Pohodnika se pojavlja vedno več dilem in nasprotij. Pravi: "Èe je pot v visokogorju primerna - ni preveč skalnata - ni problem glede uporabe te tehnike." In s tem povezan dolg korak, ki ga omenja na začetku odziva na moj komentar. Èe bi to bilo res, potem vsi profesionalni gorski tekači delajo generalno napako, ker v strmini skrajšujejo korak - in so zato počasnejši:). "Nordijska hoja naj bi bila najprimernejša brez nahrbtnika", torej za mestno pohajkovanje, kvečjemu za mestne kavboje, ki se na Krvavec pripeljejo z gondolsko žičnico ali na Veliko planino z avtom. Za turo v visokogorje pa itak obvezno potrebuješ nahrbtnik, kaj hrane, po možnosti čelado in kaj za preobleči. Torej nordijska hoja ni za v hribe, ampak za (malo karikiram) trekking po BTC-ju, da se vidi... Teža nahrbtnika ni toliko odvisna od l ampak od vsebine (kg). Da pa (kakovostna) zložljiva palica ne more biti fiksna?! Potem je verjetno kupljena v Hoferju ali na razprodaji v Hervisu. Pa menda se ne uporablja ista dolžina palic za vzpon in spust?! Saj ne trdim, da nordijska hoja ni koristna za mestne ljude, da jih vsaj malo prisili v intenzivnejše gibe. Moti le čvek in nakladanje okolje nje kot o univerzalnem športu (podobno kot tv reklame za Orbitrek,...). Tudi tisto o zavestnem goljufanju telesa so učinkoviti marketinški prijemi. Ampak za nas, navadne hribovce, kaj takšnega ne pride v poštev. Èeprav tudi mi uporabljamo palice in to celo na skalah... Komentar ni napisan zlonamerno do Pohodnika ali njemu podobnim, izraža le moje mnenje in izkušnje! Vsem pa želim čimveč športnih aktivnosti in zdravja, pa čeprav z nordijsko hojo... Boštjan

pohodnik: torek, 18. september 2007, ob 13.16 uri

Da pa (kakovostna) zložljiva palica ne more biti fiksna?! Potem je verjetno kupljena v Hoferju ali na razprodaji v Hervisu. Pa menda se ne uporablja ista dolžina palic za vzpon in spust?!
Palice za nordijsko hojo so kratke. Dolžino palic dobimo, če telesno višino množimo z 0,66 - 0,68. Zložljive palice za nordijsko hojo so drage. Je pa res, da sem osebno kupil cenene zložljive palice za nordijsko hojo, ki so imele amortizerje. To gibanje je uporabno, če navedem nekaj svojih primerov: - uživanje v klasičnem koraku smučarskega teka - prekomerna teža - težko tečemo zaradi različnih vzrokov - premagati moramo daljše razdalje do 50 km v enem dnevu po nižavju in sredogorju - želimo krepiti mišice, še posebej rok, ramenskega obroča, trebušne mišice - želimo porabiti več kalorij itd. Pri gorskem teku je prepovedana uporaba palic. Vzrok je preprost. Èe bi dovolili uporabo palic, ne bi bil več gorski tek, ampak hoja s palicami. Moja hipoteza je, da bi dosegli boljše rezultate kot brez palic. Govorim o gorskem teku na Grintavec, kjer je večji del proge močan vzpon. Drugače je pa jasno, da se najhitreje teče, kjer je možno. Prav takrat, ko sem tudi sam tekel oz. hodil na Grintavec, so diskvalificirali dva sodelujoča bolj v ozadju, ker sta uporabljala palice.

Filip: torek, 18. september 2007, ob 13.59 uri

Delno off topic: Amortizerji v palicah se mi zdijo en tak nepotreben izum. Namesto da bi s palicami imel v rokah čvrsto oporo, ti ob malo večji obremenitvi palica klecne za kak centimeter in tako vse skupaj ni več ne tič ne miš. Pa še težje so palice zaradi tega in hitreje okvarljive. Kar seveda vodi k hitrejšem nakupu novih in cilj potrošništva je dosežen. Tudi neki specialni jermeni z ježkom se mi niso obnesli. Preden tistega :evil: odpneš, predvsem pa zapneš ... Navadni jermeni so najboljši, tako tudi laže daš [b:b970d2af9f]roke ven iz njih pri hoji navzdol oz. po nevarnem terenu[/b:b970d2af9f]. Zgodi se namreč vsake toliko, da se kdo malo spotakne, nato se še zaplete v palice, ki jih ne more takoj odvreči, saj ima roke v jermenih, in posledice so lahko hujše, kot bi bile sicer.

bohami: torek, 18. september 2007, ob 15.28 uri

Pohodnik! Èe dobro prebereš, sem izhajal iz tvoje izjave, da bi bila nordijska hoja primerna tudi v visokogorju. Predvsem mislim na večjo strmino. In potem primerjava daljšanja koraka iz nordijske hoje in krajšanje koraka pri gorskem teku. To je tisto, kjer tvoja filozofija dolgega koraka šepa. Prepoved uporabe palic pri gorskem teku pa ni zaradi dejstva, da bi se potem "tek spremenil v hojo", ampak v varnosti sodelujočih. Si lahko predstavljaš, kako bi izgledalo, če bi ti tisti pred tabo (nehote) nabil palico z vidia konico v obraz... Ni mi pa čisto jasno, zakaj tako goreče propagiraš in pojasnjuješ to nordijsko hojo?! Boštjan

primoza: torek, 18. september 2007, ob 18.28 uri

Pohodnik! Prepoved uporabe palic pri gorskem teku pa ni zaradi dejstva, da bi se potem "tek spremenil v hojo", ampak v varnosti sodelujočih. Si lahko predstavljaš, kako bi izgledalo, če bi ti tisti pred tabo (nehote) nabil palico z vidia konico v obraz... Boštjan
Toda npr. pri triatlonu jeklenih in številnih drugih so palice dovoljene. Zdi se da je nordijska hoja res namenjena bolj kurjenju kalorij kot optimalnemu premagovanju razdalj s kar najmanj porabljene energije.

xerox: sreda, 19. september 2007, ob 9.23 uri

Ma dejte no, poleg Èehov bomo gledal zdej po hribih še te "[b:2507eb4cec]nordijske štiharje"[/b:2507eb4cec]. Èe ljudem že prodajate navadno hojo s palcami, se povežite še s proizvajalci opreme, da nardijo večje in strmejše neskončne trakove za hojo in zadevo umaknete v fitnes centre.

marek: sreda, 19. september 2007, ob 13.50 uri

Ma dejte no, poleg Èehov bomo gledal zdej po hribih še te "[b:e2156a7e5b]nordijske štiharje"[/b:e2156a7e5b]. Èe ljudem že prodajate navadno hojo s palcami, se povežite še s proizvajalci opreme, da nardijo večje in strmejše neskončne trakove za hojo in zadevo umaknete v fitnes centre.
A v tem postu še kdo vidi nacionalizem in diskriminacijo ?

Tone: sreda, 19. september 2007, ob 22.13 uri

Spet je ta forum postal pravo bojišče, tokrat med vnetimi zagovorniki nordijske hoje in tistimi, ki se jim to ne zdi smiselno. Kaj pa je vendar hudega, če nas nekdo seznani z načinom hoje, ki je v določenih okoliščinah bolj učinkovit kot drugi? Po želji vzameš tisto, kar ti je všeč, ali pa ničesar. Osebno menim, da si po zahtevnem gorskem svetu z nordijsko hojo ne bom mogel kaj dosti pomagati, po ravni podlagi pa mi bo kaka prvina še lahko prišla prav. Glede palic se pa vsekakor strinjam s tem, da so enodelne brez teleskopskega sistema bolj zanesljive. Saj tudi pri turnem smučanju moraš najprej nekaj zložljivih polomiti, preden prideš do tega. Zložljive so pač namenjene temu, da jih v zahtevnem skalnatem svetu lahko spraviš v nahrbtnik. Za potepanje po Pokljuki ali Pohorju so pa boljše enodelne. Samo v avto jih težje spravimo in - tako zastarele so videti…

pohodnik: sobota, 22. september 2007, ob 10.50 uri

Še nekoliko bolj [url=http://www2.arnes.si/~jcerni/planinarjenje_lagodno_krvavec]lagodna hoja s palicami[/url] po Krvavcu.

marfi: sobota, 22. september 2007, ob 11.19 uri

Škoda, da glasbena podlaga ni usklajena z ritmom hoje. Tako nimam občutka, da je hoja prava pesmica.

xerox: sobota, 22. september 2007, ob 15.30 uri

"Simply the best" : Muahahahahaaaaa :lol: :lol: :lol:

pohodnik: nedelja, 23. september 2007, ob 0.04 uri

Ogledate si lahko hišo evropskih pešpoti v 3D virtualnem svetu [url=http://www2.arnes.si/~jcerni/presentation_house_of_hiking]Second Life[/url]. Gre za predstavitev teh poti v angleškem jeziku, ker so obiskovalci razstavnega prostora večinoma tujci. Hiša ima trenutno vsak dan povprečno 10 obiskovalcev.

marfi: nedelja, 23. september 2007, ob 1.28 uri

Koliko je to v skladu z 11. členom Zakona o javni rabi slovenščine?

pohodnik: ponedeljek, 24. september 2007, ob 23.14 uri

Koliko je to v skladu z 11. členom Zakona o javni rabi slovenščine?
Sedaj je pretočni film v slovenskem jeziku. Ogledate si lahko [url=http://www2.arnes.si/~jcerni/presentation_house_of_hiking]hišo evropskih pešpoti [/url] v 3D virtualnem svetu Second Life preko pretočnega filma. Gre za predstavitev teh poti s pomočjo panojev, spletnih povezav in osebne komunikacije, če se za njo dogovorimo. Hišo evropskih pešpoti najdete, če kliknete na to povezavo: [url]http://slurl.com/secondlife/Del%20Mar/88/120/29/[/url]

pohodnik: torek, 16. oktober 2007, ob 13.12 uri

Pogorje Jelovica se vzpenja na desnem bregu reke Save vse iz Kranja, proti Podnartu, Kropi, Radovljici in Bledu. To pogorje sem opazoval mnogokrat iz svojega rojstnega kraja Strahinj. Vedno sem se spraševal, kako izgleda, če hodiš po tem pogorju. Krepila se mi je želja, da naredim pohod po tem terenu. Prišla je oktobrska nedelja, ko sem uresničil to svojo željo. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/zemljevid_kropa_bohinjska_bela_dober1.png][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/zemljevid_kropa_bohinjska_bela_dober1_mala.png[/img:6e4c893cce][/url] V lepem sončnem vremenu sva s prijateljem Mihaelom krenila iz avtobusne postaje v Kamni gorici proti Vodiški planini, po trasi, kjer poteka tudi gorski tek na Vodiško planino. Po naključju smo se srečali s Tomažem Zupančičem, ki vodi atletsko društvo Olimpik in prireja tek po Ulicah Krope in prej omenjeni gorski tek. Ideja je tudi, da bi organiziral tekmovanje v nordijski hoji na Vodiško planino poleg gorskega teka, kar bi bila prva taka prireditev v Sloveniji. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/1.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/1_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Tomaž je odstranil trakove in druge napise, ki so usmerjali po progi. Do Vodiške planine smo potrebovali okoli 1ure in pol, glede na to, da je Tomaž še pobiral smerokaze. Ko smo prišli iz iglastega gozda v bližino Partizanskega doma na Vodiški planini nas je pozdravil sončen oktobrski dan, ki pa je bil dokaj hladen zaradi skoraj prekritega severnega vetra. Prav bi prišle rokavice, ki jih je žal Mihael pustil v avto, jaz jih pa sploh nisem vzel s seboj. Èloveka preseneti nenadna sprememba vremena. Pri koči sva iskala informacije o najini poti iz Vodiške planine do Bohinjske bele, kje naj hodima, koliko časa je potrebno hoditi ipd. Skupina pohodnikov nama je potrdila, da obstaja primerna pot, kar sva lahko razbrala tudi iz zemljevida. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/2.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/2_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Kmalu sva se podala iz Vodiške planine proti Goški ravni po lepi makedamski poti. Ko že več nisva vedela točno kje sva, so naju usmerili smerokazi proti Goški ravni. Na tem mestu sva zagledala tudi markacije Poti kurirjev in vezistov, ki so vodile v nasprotno smer, proti Soriški planini. Zopet sva hodila po široki makedamski gozdni poti, dokler nisva prispela do vikendov v Razpoku. Dokaj kmalu sva dosegla vikende v okolici Goške ravni, kjer sva posedela za lično mizo okrašeno z okrasnimi bučami. Tu so se mimo naju peljala dva kolesarja in kolesarka, ki sva jih informativno vprašala, iz kje so se pripeljali. Prišli so iz Radovljice in so zopet potrdili, da lahko od tu prideva do Bohinjske bele. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/3.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/3_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Kmalu sva naredila še par sto metrov, da sva prispela do lovske koče na Goški ravni. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/4.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/4_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Tu sva imela kosilo in še zadnji informativni sestanek z upraviteljem koče, kje bi bilo dobro iti do Kupljenika. Kolebala sva med dvema variantam, eno mimo Èmarjeve planine, planine Vršana, kjer bi prišla do markirane poti za Babji zop in navzdol do Kupljenika. Druga pa naju bi vodila preko Taleža do Kupljenika. Hotela sva iti mimo še ene koče, zato sva izbrala slednjo. Kar dolgo časa sva se spuščala po makedamu proti Lipnici. Mimo naju je šlo kar nekaj avtomobilov. Nestrpno sva čakala odcep proti Lovski koči na Taležu, do katere sva tudi prispela. Iz makedamske poti sva zavila levo, kjer naju je usmerjala tabla proti koči, pisalo pa je tudi panorama. Ker sem bil že pri tej koči, sem imel v spominu to panoramo. Vendar pot je bila zelo nenavadna do tja, bila je zelo ravninska. Kako je potem možna panorama, če se ne vzpnemo na noben vrh. Tik pred kočo sva srečala gospoda, katerega sva vprašala, kje je lovska koča. Odgovoril nama je, nekaj sto metrov naprej. Ali je panorama pri koči, sem ga vprašal, ker se mi je zdelo, da sva sredi gozda. Pritrdil nama je. Ko sva prišla do koče, sva zagledala lep pogled na Bled in njegovo okolico. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/5.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/5_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Zanimiv pogled. Mihael je naročil čaj, jaz pa sem si ogledoval zemljevid, kako priti do Kupljenika. Zdelo se mi je, da bova morala iti po poti, kjer sem že nekoč prej 2 krat tekel gorski tek iz Ribnega na Talež. Pri vikendu nama je to res potrdil starejši gospod. Hrabro sva se podala naprej, vedoč, da sem jaz že tekel po tem delu. Najprej sva se strmo vzpela na vrh z imenom Tolsti vrh. Pot je bila markirana z oranžnimi pikami, kot je bilo prikazano na zemljevidu. Začudil so naju tudi strma pobočja proti Bledu, kajti iz povsem ravne pokrajine sva prišla v strme grape. Ko sva prišla do table, ki naju je med drugim usmerjala do Sela in Kupljenika. Po strugi hudournika sva se spustila proti Kupljeniku. Pot se je vila po strmem gozdnatem pobočju, dokler nisva prispela do še hujše struge hudournika, ki sva ga s težavo prečila, kajti hoditi sva morala po strmem "zlizanem" pobočju, na srečo kratek del, dokler nisva prispela do "zajle", ki pa je bila zelo slabo pritrjena v tla. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/6.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/6_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Vendar, ko sva prišla do nje, je bila pot že dokaj normalna, da sva lahko prišla do gorske vasice pod Babjim zobom. Tu se je odprl lep pogled proti Julijskim alpam, Karavankam in Savinjskim alpam. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/7.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/7_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/8.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/8_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Po asfaltni cesti sva se spustila do ceste Bohinjska bistrica - Bled in nato sva pešačila kakšen kilometer do središča Bohinjske bele, kjer sva imela pred gostilno Rot tudi avtobusno postajo. Avtobus sva počakala v gostilni Rot, kjer sva večerjala. Imajo zelo okusno hrano. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/9.JPG][img:6e4c893cce]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/9_mala.JPG[/img:6e4c893cce][/url] Teren, po katerem sva hodila, je zelo primeren za nordijsko hojo. Ta tehnika naredi hojo zanimivo. Iz hoje naredi nekaj bolj privlačnega, upoštevajoč še dodatne koristi kot je krepitev različnih mišičnih skupin: rok, trebušnih mišic, ramenskega obroča ipd. p.s.: Še nekaj statistike: ocenjena dolžina = 25 km, čas hoje = 8 ur

sla: torek, 16. oktober 2007, ob 14.01 uri

Kako se je obnesla nordijska hoja pri spustu po markirani poti proti Kupljeniku (tam, kjer je jeklenica in če se ne motim, tudi kakšno podrto drevo)?

pohodnik: torek, 16. oktober 2007, ob 14.51 uri

Kako se je obnesla nordijska hoja pri spustu po markirani poti proti Kupljeniku (tam, kjer je jeklenica in če se ne motim, tudi kakšno podrto drevo)?
Odkrito povedano, nisem pričakoval takšnega terena. Ko sva prišla po strmi gozdni poti navzdol, se je končala pot. Stopiti bi moral na neko ozko polico, ki je bila videti zelo nestabilna. Ogledala sva se naokoli in opazila pot, ki je vodila po kratkem strmem pobočju navzgor. Ko sva prišla na vrh pobočja sva zagledala strmo skalnato strugo hodournika, v kateri ni bilo veliko vode. V strugo je vodilo kratko strmo pobočje, kjer sem vzel roke iz paščkov, če bi slučajno zdrsnil. S težavo sem prišel do struge hodournika, kajti za noge je bilo zelo malo oprijema. Potem je bilo treba najti samo še pot do jeklenic. Pot navzgor pa je bila le nekoliko shojena, da je bilo le možno nekoliko lažje stopati po pobočju. Na takem terenu se namesto palic oprijemaš korenin, skal, vej, samo da preživiš. Tak del, ki je na tem mestu zelo kratek, te le požene nekoliko adrenalina v kri. Je pa na Jelovici veliko idealnih terenov za nordijsko hojo, kot je npr. okoli Goške ravni. [url=http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/10.JPG][img:1129a3d57c]http://lebinca.com/kamna_gorica_bohinjska_bela/10_mala.JPG[/img:1129a3d57c][/url]

Filip: sreda, 17. oktober 2007, ob 8.27 uri

Lepe slike, lep zapis o meni popolnoma neznanih krajih (razen izhodiščne in ciljne točke), pa naj bodo prehojeni po nordijsko ali po slovensko :D Tudi jaz velikokrat pomislim na planote Jelovice, a se do sedaj še nisem odpravil nanjo. [size=11:053a96633c]Ker pa seveda ne morem iz svoje kože, še pripomba - gorski potok z zelo velikim padcem je h[b:053a96633c]u[/b:053a96633c]dournik in ne hodournik, s hojo nima nobene zveze, saj je izraz nastal iz "hude ure".[/size:053a96633c]

sla: sreda, 17. oktober 2007, ob 14.41 uri

Jest sem pa pravzaprav to traso v obratni smeri in z dodatki prebiciklarila... (zato me je pa tudi zanimal tisti oddriv po strmi potki navzdol )