M. Zermula, M. Pizzul in Zuc della Guardiaigorz: sreda, 19. september 2007, ob 19.06 uri; ogledov: 0 Po nevihtah je v gorah ponavadi lepo, tako sva se s kolegom zapeljala na prelaz Lonice (Passo del Cason di Lanza). Jasno hladno jutro, gore na novo pobeljene, nekje več, drugje manj. Cesta prevozna brez posebnosti, povsod asfalt, le spodaj v Studeni Bassi se ukvarjajo z novimi podpornimi zidovi. Na prelazu slana, sonce, brez vetra. Hitro se preobujeva in zakoračiva po dostopni poti proti Via Ferrati Monte Zermula. V dobre pol ure sva že na vstopu, pas, samovarovanje, čelada. Steno hitro prečiva, vzpenjanje je kar prijetno, prav v vršnem delu je nekaj malega ostankov snega. Pri izstopu ferrate dobesedno stopiva na mulatjero, ki naju kmalu pripelje na vrh. Naokoli je v travah še nekaj snega, razgledi čisti, le s severa brije hladen veter, zato se prav dolgo ne zadržujeva na vrhu. Po zgornji poti mimo vojaških položajev sestopiva na sedlo (Forca di Lanza) in v trenutku se odločiva še za brezpotni vzpon na bližnji travnati Monte Pizzul. Na zaveterni strani pomalicava, nato sestopiva nazaj proti prej omenjenemu sedlu in zavijeva desno po bivšem strelskem jarku oz. poti proti Zuc della Guardia. V dobrih 15 minutah opraviva vzpon po omenjeni ferrati, ki je ocenjena za zelo težko. Takoj na začetku je kovinska lestev, potem pa vse do vrha nameščene verige. Nekaj teh verig je tudi na sestopni južni poti. Primerno za izkušene. Z vsemi tremi vrhovi opraviva v slabih 5 urah. Na vrhu Zuc della Guardia vpisana pred dobrim tednom tudi znana ljubitelja Karnijcev, kar je me je še posebej razveselilo, pa tudi kolegica, ki niza te vrhove enega za drugim. |
Odgovori | | |
|
igorz: sreda, 19. september 2007, ob 19.06 uri Po nevihtah je v gorah ponavadi lepo, tako sva se s kolegom zapeljala na prelaz Lonice (Passo del Cason di Lanza). Jasno hladno jutro, gore na novo pobeljene, nekje več, drugje manj. Cesta prevozna brez posebnosti, povsod asfalt, le spodaj v Studeni Bassi se ukvarjajo z novimi podpornimi zidovi. Na prelazu slana, sonce, brez vetra. Hitro se preobujeva in zakoračiva po dostopni poti proti Via Ferrati Monte Zermula. V dobre pol ure sva že na vstopu, pas, samovarovanje, čelada. Steno hitro prečiva, vzpenjanje je kar prijetno, prav v vršnem delu je nekaj malega ostankov snega. Pri izstopu ferrate dobesedno stopiva na mulatjero, ki naju kmalu pripelje na vrh. Naokoli je v travah še nekaj snega, razgledi čisti, le s severa brije hladen veter, zato se prav dolgo ne zadržujeva na vrhu. Po zgornji poti mimo vojaških položajev sestopiva na sedlo (Forca di Lanza) in v trenutku se odločiva še za brezpotni vzpon na bližnji travnati Monte Pizzul. Na zaveterni strani pomalicava, nato sestopiva nazaj proti prej omenjenemu sedlu in zavijeva desno po bivšem strelskem jarku oz. poti proti Zuc della Guardia. V dobrih 15 minutah opraviva vzpon po omenjeni ferrati, ki je ocenjena za zelo težko. Takoj na začetku je kovinska lestev, potem pa vse do vrha nameščene verige. Nekaj teh verig je tudi na sestopni južni poti. Primerno za izkušene. Z vsemi tremi vrhovi opraviva v slabih 5 urah. Na vrhu Zuc della Guardia vpisana pred dobrim tednom tudi znana ljubitelja Karnijcev, kar je me je še posebej razveselilo, pa tudi kolegica, ki niza te vrhove enega za drugim. |
|