FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 7. oktober 2007, ob 20.13 uri; ogledov: 0

Že dalj časa ogledana gora je končno prišla na vrsto. Zjutraj se z Marjeto zapeljeva skozi Tolmezzo v Val Pesarino do Casere Razzo. Macesni nad planino že lepo rumenijo in se zlatijo v dopoldanskem soncu, gore naokoli oprane, nebo modro, le pot je sprva od včerajšnjega dežja prav nemarno blatna, višje postane bolj prodnata in s tem tudi bolj suha. V slabi urici sva na sedelcu, na višini okoli 2100 m, kjer markirana pot zavije v desno. Pred nama se odpre celotno severno ostenje grebenaste gore (greben vzhod - zahod). Na meliščih vidiva potko, ki pelje skoraj vodoravno v desno, delno jo prekriva (pomrznjen) sneg. Tam zapustiva markirano pot in greva še nekaj metrov gor proti, potem pa slediva že prej omenjeni stezici v desno. Èez kakšnih 15 minut stezica, ki ni prav nič označena zavije v levo strmo navzgor v nekakšno gruščnato in delno zasneženo grapo, ki višje preide v krajši skalnat kamin, ki se zaključi na grebenu od koder se razpre pogled dol proti Forni Di Sopra (tudi znano smučišče). Nadaljujeva v levo tik pod grebenom in delno po samem grebenu (mestoma I.) in po 10 minutah sva pri možicu, ki označuje vrh. Vse skupaj pa v 2.30 h. Ta del je tudi precej krušljiv in mestoma izpostavljen, zato je potrebna previdnost še posebej pri sestopu. Ker si pri obisku Karnijcev pogosto pomagava tudi z vodnikom Karnijska potepanja in ga pogosto vzameva tudi s seboj na turo, sva tokrat prvič naletela na nejasnost pri opisu, sicer je vodnik zelo dober, če ne celo eden najboljših. V opisu naju je zmotila višina 2300 m in škrbina med kotama 2329 in 2313. Zato sva se ob povratku napotila proti navedeneni škrbini oz. sedlu, da zadevo raziščeva. Od prej omenjenega sedelca na višini okoli 2100 m, kjer markirana pot 208 zavije v desno (smer Forni di Sopra) se midva po slabo vidni in označeni stezici (obledele rdeče črte) povzpneva rahlo levo in zložno navzgor. Po 15-20 minutah prideva na široko travnato sedlo, na skali pa napis Forcia Rosade 2280 m. Pri pregledu karte ugotoviva, da z navedenega sedla med prej omenjenima kotama poteka označen turni smuk proti Caseri Razzo. Tako ugotoviva, da je ta del opisa za sam vzpon na Tiarfin nepotreben oz. ni v nobeni povezavi. Ko pa sva že na tako razglednem sedlu (imava namreč čudovit pogled na Bivero in Clapsavon na JV, ter seveda celo panoramo na vse strani, si privoščiva daljši postanek. Zatem z omenjenega sedla sestopiva na južno stran in v levo naokoli, kjer se po pastirskih stezah vrneva na izhodišče. Na planini, kjer je krasno urejena prodajalna proizvodov s planine pa steklenička ta grenkega in nekaj za ohranjanje holesterola za domov. Lepa tura v čudovitem okolju, dan prav tak, kot lani, ko sva bila v tem času na Brentonih.

igorz: nedelja, 7. oktober 2007, ob 20.13 uri

Že dalj časa ogledana gora je končno prišla na vrsto. Zjutraj se z Marjeto zapeljeva skozi Tolmezzo v Val Pesarino do Casere Razzo. Macesni nad planino že lepo rumenijo in se zlatijo v dopoldanskem soncu, gore naokoli oprane, nebo modro, le pot je sprva od včerajšnjega dežja prav nemarno blatna, višje postane bolj prodnata in s tem tudi bolj suha. V slabi urici sva na sedelcu, na višini okoli 2100 m, kjer markirana pot zavije v desno. Pred nama se odpre celotno severno ostenje grebenaste gore (greben vzhod - zahod). Na meliščih vidiva potko, ki pelje skoraj vodoravno v desno, delno jo prekriva (pomrznjen) sneg. Tam zapustiva markirano pot in greva še nekaj metrov gor proti, potem pa slediva že prej omenjeni stezici v desno. Èez kakšnih 15 minut stezica, ki ni prav nič označena zavije v levo strmo navzgor v nekakšno gruščnato in delno zasneženo grapo, ki višje preide v krajši skalnat kamin, ki se zaključi na grebenu od koder se razpre pogled dol proti Forni Di Sopra (tudi znano smučišče). Nadaljujeva v levo tik pod grebenom in delno po samem grebenu (mestoma I.) in po 10 minutah sva pri možicu, ki označuje vrh. Vse skupaj pa v 2.30 h. Ta del je tudi precej krušljiv in mestoma izpostavljen, zato je potrebna previdnost še posebej pri sestopu. Ker si pri obisku Karnijcev pogosto pomagava tudi z vodnikom Karnijska potepanja in ga pogosto vzameva tudi s seboj na turo, sva tokrat prvič naletela na nejasnost pri opisu, sicer je vodnik zelo dober, če ne celo eden najboljših. V opisu naju je zmotila višina 2300 m in škrbina med kotama 2329 in 2313. Zato sva se ob povratku napotila proti navedeneni škrbini oz. sedlu, da zadevo raziščeva. Od prej omenjenega sedelca na višini okoli 2100 m, kjer markirana pot 208 zavije v desno (smer Forni di Sopra) se midva po slabo vidni in označeni stezici (obledele rdeče črte) povzpneva rahlo levo in zložno navzgor. Po 15-20 minutah prideva na široko travnato sedlo, na skali pa napis Forcia Rosade 2280 m. Pri pregledu karte ugotoviva, da z navedenega sedla med prej omenjenima kotama poteka označen turni smuk proti Caseri Razzo. Tako ugotoviva, da je ta del opisa za sam vzpon na Tiarfin nepotreben oz. ni v nobeni povezavi. Ko pa sva že na tako razglednem sedlu (imava namreč čudovit pogled na Bivero in Clapsavon na JV, ter seveda celo panoramo na vse strani, si privoščiva daljši postanek. Zatem z omenjenega sedla sestopiva na južno stran in v levo naokoli, kjer se po pastirskih stezah vrneva na izhodišče. Na planini, kjer je krasno urejena prodajalna proizvodov s planine pa steklenička ta grenkega in nekaj za ohranjanje holesterola za domov. Lepa tura v čudovitem okolju, dan prav tak, kot lani, ko sva bila v tem času na Brentonih.