FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

peter2: torek, 16. oktober 2007, ob 22.49 uri; ogledov: 0

V nedeljo je pa res bil idealen dan za v hribe. Zjutraj pa ni tako lepo kazalo, saj je megla segala nad Komno in samo upala sva, da je višje lepo. A na poti do Bogatinskega sedla sva prišla na sonce, ki ga nisva zapustila cel dan :D Z Bogatinskega sedla sva še nekaj časa sledila markacijam proti Krnskemu jezeru, potem pa zavila desno, na stezico, ki naju je dostavila na sedlo pod V. Monturo. Na razgleden vrh sva se vzpela po zanimivi mulatjeri, ki hribček obvije in doseže vrh z juga. Spustila pa sva se kar direktno nazaj na sedlo. Od sedla pod Monturo sva se kar po svoje sprehodila do sedla pod V. Babo, kjer sva se priključila markirani poti do vrha. Preveč je bilo lepo, da bi se že vrnila, zato sva z V. Babe nadaljevala do Lanževice. To je res uživaški sprehod ... malo po svoje, malo po neoznačenih potkah... brez težav na še en vrh :D Ure so tekle.. kar naprej sva se ustavljala in občudovala razglede in čudovite jesenske barve... in spodaj pri Savici sva ugotovila, da sva "zapravila" kar 12 ur 8) Nekaj trenutkov je zabeleženih tudi na [url=http://petersfoto.s5.net/]fotografijah[/url], ostalo pa.... 8)

peter2: torek, 16. oktober 2007, ob 22.49 uri

V nedeljo je pa res bil idealen dan za v hribe. Zjutraj pa ni tako lepo kazalo, saj je megla segala nad Komno in samo upala sva, da je višje lepo. A na poti do Bogatinskega sedla sva prišla na sonce, ki ga nisva zapustila cel dan :D Z Bogatinskega sedla sva še nekaj časa sledila markacijam proti Krnskemu jezeru, potem pa zavila desno, na stezico, ki naju je dostavila na sedlo pod V. Monturo. Na razgleden vrh sva se vzpela po zanimivi mulatjeri, ki hribček obvije in doseže vrh z juga. Spustila pa sva se kar direktno nazaj na sedlo. Od sedla pod Monturo sva se kar po svoje sprehodila do sedla pod V. Babo, kjer sva se priključila markirani poti do vrha. Preveč je bilo lepo, da bi se že vrnila, zato sva z V. Babe nadaljevala do Lanževice. To je res uživaški sprehod ... malo po svoje, malo po neoznačenih potkah... brez težav na še en vrh :D Ure so tekle.. kar naprej sva se ustavljala in občudovala razglede in čudovite jesenske barve... in spodaj pri Savici sva ugotovila, da sva "zapravila" kar 12 ur 8) Nekaj trenutkov je zabeleženih tudi na [url=http://petersfoto.s5.net/]fotografijah[/url], ostalo pa.... 8)

jimiboy4: petek, 19. oktober 2007, ob 18.08 uri

Uživača :oops: :lol:

igorz: sobota, 25. oktober 2008, ob 17.56 uri

Še v mraku se odpravim iz Lepene. Jutro ni preveč hladno, nebo jasno. Drevje se je že otreslo listja, zato je pot svetla, pa tudi z vsakim trenutkom postaja bolj svetel dan. Kakih posebnih razgledov iz te doline ni, le na Rombonu se že kaže jutranja zarja. Hitro sem pri merilniku snega kjer se vpišem, nato rahlo navzdol in že zavijem proti V. Babi. Res že kar nekaj let nisem hodil tod in pot je sedaj lepo obrezana drevja in ruševih vej, pa tudi markacije so lepo obnovljene. Ko pridem na plano se pokažejo osončena pobočja Debeljaka, Lemeža, Krnčice in Krna, na travi je slana debela kot špeh. Pot se vije precej v levo, potem spet v desno nazaj in gor proti. Vzpon je precej lahkoten in kmalu sem na križišču, desno gre pot proti V. Monturi, levo proti Babi, seveda se odločim za Babo. Kmalu sem tudi na soncu, ko pridem na rob od SV nekoliko vleče, vendar veter ne moti. Z vsakim korakom se veča razgled in ko po slabih treh urah stopim na vrh se razpostrejo veličastni razgledi. Usedem se v zavetrje in vzamem dobre pol ure, potem sestopim nazaj dol in nekoliko nižje zapustim markirano pot in jo po nemarkirani stezici uberem proti Lanževici, v dobrih 45 minutah sem na vrhu. Vmes opazujem gamse, ki se držijo v zavetrnih legah. Tudi na Lanževci nekoliko pod vrhom v zavetrju vabiju trave na počitek in res si ga vzamem, bolj zaradi toplega sonca, kot zaradi utrujenosti. Nekaj pred poldnevom se odpravim preko Vrh Gracije na Bogatinsko sedlo, pogledi mi uhajajo do Doma na Komni, dlje tako ne gre zaradi morja megle, ki pokriva vsaj pol države. S sedla zavijem dol proti Lepočam, kot vedno obhodim kasarne, zob časa jim skoraj ne pride do živega. Nadaljujem proti planini Duplje, seveda se ne morem odreči še jezeru, zato zavijem še tja, kjer odidem na SV rob jezera, saj je le tam sonce, ki počasi prihaja izza M. Šmohorja. Posedim kake pol ure na toplem soncu v popolni tišini, voda rahlo valovi in se leskata v soncu, travne bilke se zibljejo v vetru, nad jezerom pod planino Polje še vedno rumeno-rjavi macesni, ki bodo vsak hip odvrgli iglice in nad vsem mogočni Krn, ki čuva to in druge doline. Le kaj bi hotel človek še več! Nato se odpravim do koče, ki je seveda zaprta in nazaj v dolino.

ločanka: ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 17.37 uri

Moral bi iti še na V.Monturo. l.p.

igorz: ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 18.21 uri

Pa sem res razmišljal o tem že, ko sem prišel gor do razcepa in spet potem, ko sem se vračal z Bogatinskega sedla, pa se mi nekako ni dalo. Sicer sem pa že bil in pozimi sem bom tudi podal gor s smučmi. Sem pa vpisal pod to temo, ker se mi je zdelo, da spada zraven, nekateri tako prevečkrat odpirajo nove teme, ko so ene že itak odprte.