FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 4. november 2007, ob 20.05 uri; ogledov: 0

Pravljični svet nad Rezijo vedno znova vabi k sebi in ta jesenski čas je kot nalašč za sončna južna pobočja pod Žrdjo. Z Marjeto kot izhodišče za to pot izbereva vas oz. zaselek Ladina pri Stolvizzi. To je tudi začetek ali pa konec Ta visoke Rosojanske poti (Alta Via Resiana 643). Iz vasi se pot zlagoma dviga sprva skozi borov gozd, kasneje mešan, vmes je nekaj jas z napol podrtimi hišami in tudi kakšna obnovljena, predvsem pa je ob poti veliko pobožnih znamenj. V slabih dveh urah sva na križišču s potjo 632, ki pripelje iz smeri Pustega gozda, tukaj se odpre širen pogled na SZ, jug in zahod sta tako ves čas kot na dlani, čez 20 minut pa sva še pri zavetišču Igor Crasso (zelo lep, na čudoviti lokaciji). Po krajšem postanku pot nadaljujeva proti vzhodu, kmalu sva na sedlu Buja, kjer se v dolino Reklanice odcepi stma pot 633 v zaselek Pezzeit, midva pa nadaljnje dobre pol ure hodiva skoraj po ravnem, vmes se vpiševa v vpisno knjigo, ki je postavljena pri nekem križu. Potem se pot prične narahlo vzpenjati pod južna pobočja Žrdi. Na križišču, kjer se pot ocepi na njen vrh si vzameva čas za malico. Sonce tako prijetno greje, pod nama pa vsa Rezijanska dolina, naokoli so gore in grebeni, katere sva v v večini že vse prehodila. Ker je pred nama še dolga pot se vrhu odpoveva (sva pa že bila na njem). Nadaljujeva po lepi poti proti bivaku Elio Marušič. Na sedelcu (Forchia di Terrarosa) se odpre pogled na zasnežene vršace od Montaža, Špikov, Mangrta, Jalovca, Lope in seveda celotnega kaninskega grebena. Pri bivaku se ustaviva le za hip, potem pa se spustiva v južna pobočja poti 634. Tukaj je tako prijetno toplo, da je majčka s kratkimi rokavi čisto dovolj. V okljukih se nekaj časa spuščava, potem pa pot preči v desno in se vleče in vleče. Na koncu se spustiva prav do struge potoka Resia, na okoli 500 m višine, potem pa ob desnem bregu spet za okoli 80 višincev navzgor direkt v vas Ladina. Ko se ozreva nazaj, zadnji sončni žarki božajo pobočja Žrdi, Vrha Krnice, Visokega Kanina in Laške Planje. Ko prideva do avtomobila se po vasi prižgejo luči in pravljično Rezijo počasi zagrinja tema. Èudovit krog, zelo lepo urejena pot, midva sva jo z vsemi postanki prehodila v 8 urah, po kažipotih pa bi bilo potrebno od 10 do 12 ur.

igorz: nedelja, 4. november 2007, ob 20.05 uri

Pravljični svet nad Rezijo vedno znova vabi k sebi in ta jesenski čas je kot nalašč za sončna južna pobočja pod Žrdjo. Z Marjeto kot izhodišče za to pot izbereva vas oz. zaselek Ladina pri Stolvizzi. To je tudi začetek ali pa konec Ta visoke Rosojanske poti (Alta Via Resiana 643). Iz vasi se pot zlagoma dviga sprva skozi borov gozd, kasneje mešan, vmes je nekaj jas z napol podrtimi hišami in tudi kakšna obnovljena, predvsem pa je ob poti veliko pobožnih znamenj. V slabih dveh urah sva na križišču s potjo 632, ki pripelje iz smeri Pustega gozda, tukaj se odpre širen pogled na SZ, jug in zahod sta tako ves čas kot na dlani, čez 20 minut pa sva še pri zavetišču Igor Crasso (zelo lep, na čudoviti lokaciji). Po krajšem postanku pot nadaljujeva proti vzhodu, kmalu sva na sedlu Buja, kjer se v dolino Reklanice odcepi stma pot 633 v zaselek Pezzeit, midva pa nadaljnje dobre pol ure hodiva skoraj po ravnem, vmes se vpiševa v vpisno knjigo, ki je postavljena pri nekem križu. Potem se pot prične narahlo vzpenjati pod južna pobočja Žrdi. Na križišču, kjer se pot ocepi na njen vrh si vzameva čas za malico. Sonce tako prijetno greje, pod nama pa vsa Rezijanska dolina, naokoli so gore in grebeni, katere sva v v večini že vse prehodila. Ker je pred nama še dolga pot se vrhu odpoveva (sva pa že bila na njem). Nadaljujeva po lepi poti proti bivaku Elio Marušič. Na sedelcu (Forchia di Terrarosa) se odpre pogled na zasnežene vršace od Montaža, Špikov, Mangrta, Jalovca, Lope in seveda celotnega kaninskega grebena. Pri bivaku se ustaviva le za hip, potem pa se spustiva v južna pobočja poti 634. Tukaj je tako prijetno toplo, da je majčka s kratkimi rokavi čisto dovolj. V okljukih se nekaj časa spuščava, potem pa pot preči v desno in se vleče in vleče. Na koncu se spustiva prav do struge potoka Resia, na okoli 500 m višine, potem pa ob desnem bregu spet za okoli 80 višincev navzgor direkt v vas Ladina. Ko se ozreva nazaj, zadnji sončni žarki božajo pobočja Žrdi, Vrha Krnice, Visokega Kanina in Laške Planje. Ko prideva do avtomobila se po vasi prižgejo luči in pravljično Rezijo počasi zagrinja tema. Èudovit krog, zelo lepo urejena pot, midva sva jo z vsemi postanki prehodila v 8 urah, po kažipotih pa bi bilo potrebno od 10 do 12 ur.