|
Ojstrnik 2052 migorz: sreda, 5. december 2007, ob 16.38 uri; ogledov: 0 Prav vsak lep dan velja izkoristiti za obisk gora, zato naju s kolegom jutranja sivina na nebu ni prav nič vznemirjala. Že pri Klužah je v jutranji zarji zažarel vrh Jerebice, žal se je pozneje sonce skrilo.
V Ukvah sva zavila v desno in po razdrapani dolini, ki jo počasi urejajo navzgor. V križišču, kjer je včasih stala koča Nordio Deffar (sedaj je tam le kup ruševin in čisto nova betonska pregrada, ki jo pravkar končujejo) parkirava, nato pa se usmeriva po desni poti. Višje v gozdu naletiva na gozdne delavce, ki s pomočjo žičnice spravljalo les v dolino, napravili so pravi masaker. Debla in veje ležijo po poti, vendar sva kmalu mimo in pot se lepo dviga vse do sedla Pleccia. Tam se pogled razpostre na SV proti Dobraču. Zavijeva gor proti kapeli Marije Snežne, kjer se za trenutek ustaviva, nato pa rahlo spustiva proti Bistriški planini (Feistrizer Alm). Med prikupnimi večinoma lesenimi hišami nadaljujeva po avstrijski poti v desno do vzhodnega grebena po katerem se povzpneva do križa in kasneje še nekoliko naprej do vrha. Vršna pobočja prekriva nekaj cm snega. Sivina na nebu se je pričela redčiti in pokazalo se je sonce iznad Zahodnih Julijcev. Po naužitju vsestranskih razgledov počasi sestopiva proti Bistriški planini, od tam pa v desno proti sedlu Lom. Na odcepu tik pred sedlom naju premami tabla z napisom Gasser. Èeprav veva, da je avstrijska koča zaprta se vseeno odpraviva proti planini Dolinca, kjer je prav takšno naselje kočic, kot na bistriški planini. Po krajšem ogledu in izbiri za naju najprimernejše, se preko sedla Lom, ki je le nekaj 10 metrov stran odpraviva nazaj v Italijo in po novi cesti proti dolini do izhodišča.
Lepa krožna ura, ki nama je vzela vsega okoli 5 ur. |
Odgovori | | |
|
igorz: sreda, 5. december 2007, ob 16.38 uri Prav vsak lep dan velja izkoristiti za obisk gora, zato naju s kolegom jutranja sivina na nebu ni prav nič vznemirjala. Že pri Klužah je v jutranji zarji zažarel vrh Jerebice, žal se je pozneje sonce skrilo.
V Ukvah sva zavila v desno in po razdrapani dolini, ki jo počasi urejajo navzgor. V križišču, kjer je včasih stala koča Nordio Deffar (sedaj je tam le kup ruševin in čisto nova betonska pregrada, ki jo pravkar končujejo) parkirava, nato pa se usmeriva po desni poti. Višje v gozdu naletiva na gozdne delavce, ki s pomočjo žičnice spravljalo les v dolino, napravili so pravi masaker. Debla in veje ležijo po poti, vendar sva kmalu mimo in pot se lepo dviga vse do sedla Pleccia. Tam se pogled razpostre na SV proti Dobraču. Zavijeva gor proti kapeli Marije Snežne, kjer se za trenutek ustaviva, nato pa rahlo spustiva proti Bistriški planini (Feistrizer Alm). Med prikupnimi večinoma lesenimi hišami nadaljujeva po avstrijski poti v desno do vzhodnega grebena po katerem se povzpneva do križa in kasneje še nekoliko naprej do vrha. Vršna pobočja prekriva nekaj cm snega. Sivina na nebu se je pričela redčiti in pokazalo se je sonce iznad Zahodnih Julijcev. Po naužitju vsestranskih razgledov počasi sestopiva proti Bistriški planini, od tam pa v desno proti sedlu Lom. Na odcepu tik pred sedlom naju premami tabla z napisom Gasser. Èeprav veva, da je avstrijska koča zaprta se vseeno odpraviva proti planini Dolinca, kjer je prav takšno naselje kočic, kot na bistriški planini. Po krajšem ogledu in izbiri za naju najprimernejše, se preko sedla Lom, ki je le nekaj 10 metrov stran odpraviva nazaj v Italijo in po novi cesti proti dolini do izhodišča.
Lepa krožna ura, ki nama je vzela vsega okoli 5 ur. |
|
mirok1: nedelja, 4. maj 2008, ob 22.08 uri Včeraj popoldne z Muso s Trbiža skozi Ukve po dolini navzgor do parkirišča pri novi betonski pregradi. Od nekdanje koče Nordio je ostalo samo še nekaj desk. Po levi severni poti navzgor. Na poti snega ni, razen na kocu gozda. Na Bistriški planini je nekaj snežnih krp. Bližnji Gozman in pa pot do kapelice Marije Snežne sta še vsa v snegu. S planine navzgor po avstrijski poti 481a. Družbo so nama delali svizci, kateri so piskali in veselo skakali naokoli. Vzhodni greben je še dobro zasnežen, tako da se je včasih kar pošteno vdrlo. Prideva do vzhodnega predvrha s križem in naprej po grebenu do najvišje točke. Z vrha dober pogled na Ziljsko dolino na severu in na jugu na Zahodne Julijce z Montažem na čelu, bolj na levi pa še na naše Julijce. Z vrha povratek po poti 481 in potem kar naravnost navzdol na severno pot, po ne preveč strmih travah in od tam nazaj na izhodišče. Lepo popolde, proč od ljudskih množic. Pa spet nočni šiht, že jutri je nov dan. Lp! |
|
|
|