FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: torek, 11. december 2007, ob 19.49 uri; ogledov: 0

Da ne bi preveč kiksnil glede snega se odpravim na Mokrine. Ko so prvi sončni žarki pobožali Konjiški špik in Veliki Koritnik se odpravim ob robu smučišča gor proti. Kot, da bi včeraj in ne Maja odložil smuči tako lepo mi drsijo koraki. Nekaj časa je smučarska proga še teptana, višje pa ne več, le nekaj topov proizvaja sneg, ki pada z jasnega neba. Pod Kugwegerthorlom se odločim, da se za ogrevanje povzpnem še na zahodnega soseda Kammleitn (1955m), smuči seveda pustim spodaj, saj je snega odločno premalo, tam okoli 15 cm. S tega sedla smo šli lani poleti po zahodnem grebenu na vrh, lepa plezarija tam okoli I. Kmalu sestopim in nadaljujem proti najvišji postaji sedežnice. Še nekaj metrov naprej grem s smučmi, potem pa jih ponovno odložim, saj tudi tukaj ni dovolj snega in se v dobre pol ure povzpnem na vrh. Razgled je naravnost razkošen, le Ziljsko dolino prekriva megla, prav tako so v megli tudi Visoke Ture. Tik pod čudnim križem si vzamem dobre pol urice za nastavljanje toplemu sončku, potem pa dol do smuči, saj me že zelo mika smuka. Odločim se, da odsmučam v vzhodno dolino, seveda kar po smučišču. Spodaj si ponovno nadenem pse in po lepo zasneženi cesti ob smučišču jo mahnem nazaj gor. Mogoče bi celo nažical zastonj vožnjo s sedežnico, ampak hoja mi je ravno v tak užitek, kot tistim, ki se vozijo s kolesi, tam kjer se drugi vozijo z avtomobili. Pri zgornji postaji, kjer je okrogel bifejček si spet vzamem nekaj minut, potem pa odsmučam na izhodišče. Za prvi turni smuk ali bolje turni vzpon kar dobro, upam, da bo tako tudi po jutrišnjem obisku Valdoltre. Sicer pa je večina smučišč na Mokrinah lepo urejena in kar vabijo smučarske navdušence, da jih preizkusijo.

igorz: torek, 11. december 2007, ob 19.49 uri

Da ne bi preveč kiksnil glede snega se odpravim na Mokrine. Ko so prvi sončni žarki pobožali Konjiški špik in Veliki Koritnik se odpravim ob robu smučišča gor proti. Kot, da bi včeraj in ne Maja odložil smuči tako lepo mi drsijo koraki. Nekaj časa je smučarska proga še teptana, višje pa ne več, le nekaj topov proizvaja sneg, ki pada z jasnega neba. Pod Kugwegerthorlom se odločim, da se za ogrevanje povzpnem še na zahodnega soseda Kammleitn (1955m), smuči seveda pustim spodaj, saj je snega odločno premalo, tam okoli 15 cm. S tega sedla smo šli lani poleti po zahodnem grebenu na vrh, lepa plezarija tam okoli I. Kmalu sestopim in nadaljujem proti najvišji postaji sedežnice. Še nekaj metrov naprej grem s smučmi, potem pa jih ponovno odložim, saj tudi tukaj ni dovolj snega in se v dobre pol ure povzpnem na vrh. Razgled je naravnost razkošen, le Ziljsko dolino prekriva megla, prav tako so v megli tudi Visoke Ture. Tik pod čudnim križem si vzamem dobre pol urice za nastavljanje toplemu sončku, potem pa dol do smuči, saj me že zelo mika smuka. Odločim se, da odsmučam v vzhodno dolino, seveda kar po smučišču. Spodaj si ponovno nadenem pse in po lepo zasneženi cesti ob smučišču jo mahnem nazaj gor. Mogoče bi celo nažical zastonj vožnjo s sedežnico, ampak hoja mi je ravno v tak užitek, kot tistim, ki se vozijo s kolesi, tam kjer se drugi vozijo z avtomobili. Pri zgornji postaji, kjer je okrogel bifejček si spet vzamem nekaj minut, potem pa odsmučam na izhodišče. Za prvi turni smuk ali bolje turni vzpon kar dobro, upam, da bo tako tudi po jutrišnjem obisku Valdoltre. Sicer pa je večina smučišč na Mokrinah lepo urejena in kar vabijo smučarske navdušence, da jih preizkusijo.

igorz: sreda, 16. julij 2008, ob 18.43 uri

Krniške skale so zanimive tudi poleti. Sprejel sem povabilo in se pridružil Bojanu in Vinkotu. Prekrasno jasno jutro je vabilo poglede v strme stene in na vrhove. Mokrine obkrožajo trije znani vrhovi na jugu Konjiški špik, na zahodu Veliki Koritnik in na SV Krniške skale. Naš cilj so bile Krniške skale na katere smo se povzpeli se sedelca med Kammleitnom in Gartnerkoflom. Ampak s sedelca je bil to jutro čudovit pogled naravnost na Hochalmspitze in Ankogel. Po približno 45 minutnem lahkotnem plezanju (ponekod slaba I. - varoval ni)) po zahodnem grebenu pridemo na vrh, razgledi popolni, sledi sestop po južni normalni poti, po kateri se je vzpenjala množica brhkih mladenk in preko smučišča nazaj na izhodišče. Za tiste bolj razvajane vozi tudi sedeženica.