|
petek, 14. junij 2024 |
|
|
PRIJAVI SE |
|
|
|
Passo degli Scaliniigorz: petek, 14. december 2007, ob 16.07 uri; ogledov: 0 Jasno hladno in vetrovno jutro z Marjeto nisva prav nič oklevala, temveč sva se zapeljala v senčno Nevejo. Na prelazu je popihavalo zato sva hitro pospešila gor proti planini Krni dol, kjer se je od zgoraj dol že pomikalo sonce. Hodila sva kar po cesti saj je bil najin prvotni namen, da se malo sprehodiva čez planine do Pecola in nazaj v Nevejo. Na planini Krni dol pa sva ugotovila, da bi bilo to malo prekratko za naju, zato sva se namenila proti Scaliniju pod Vrh Krnega dola. Že kmalu nad planino, kjer pot zavije v desno sva naletela na zgaženo pot, ki je vodila v desno, ker tam še nisva hodila, sva se odločila, da to malo raziščeva. Èez kakšnih 20 minut skoraj hoje po ravnem se je pot na nekih položajih iz I. vojne končala, midva pa sva prečila širne travnike vse do roba oz. grebena po katerem sva se med utrdbami povzpela do sedla, kjer se nama je odprl čudovit pogled nad krnico na Corsijem in seveda vse gore nad njim. Ker je čez Scalini kar pošteno vleklo sva po markirani poti, ki je sedaj seveda zasnežena vrnila proti planini Krni dol in v dolino. Sončno, hladno, vetrovno in lepo razgledno. In čisto prava doza lepih gora za oči.
Nevejska smučišča še urejajo, vendar pa zaradi sibirske lege še prav nič ne vabijo. |
Odgovori | | |
|
igorz: petek, 14. december 2007, ob 16.07 uri Jasno hladno in vetrovno jutro z Marjeto nisva prav nič oklevala, temveč sva se zapeljala v senčno Nevejo. Na prelazu je popihavalo zato sva hitro pospešila gor proti planini Krni dol, kjer se je od zgoraj dol že pomikalo sonce. Hodila sva kar po cesti saj je bil najin prvotni namen, da se malo sprehodiva čez planine do Pecola in nazaj v Nevejo. Na planini Krni dol pa sva ugotovila, da bi bilo to malo prekratko za naju, zato sva se namenila proti Scaliniju pod Vrh Krnega dola. Že kmalu nad planino, kjer pot zavije v desno sva naletela na zgaženo pot, ki je vodila v desno, ker tam še nisva hodila, sva se odločila, da to malo raziščeva. Èez kakšnih 20 minut skoraj hoje po ravnem se je pot na nekih položajih iz I. vojne končala, midva pa sva prečila širne travnike vse do roba oz. grebena po katerem sva se med utrdbami povzpela do sedla, kjer se nama je odprl čudovit pogled nad krnico na Corsijem in seveda vse gore nad njim. Ker je čez Scalini kar pošteno vleklo sva po markirani poti, ki je sedaj seveda zasnežena vrnila proti planini Krni dol in v dolino. Sončno, hladno, vetrovno in lepo razgledno. In čisto prava doza lepih gora za oči.
Nevejska smučišča še urejajo, vendar pa zaradi sibirske lege še prav nič ne vabijo. |
|
|
|