petek, 14. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Sv. Ilija 966 m (Pelješac)

primoza: sobota, 29. december 2007, ob 15.53 uri; ogledov: 0
Planinsko sezono smo zaključili kar daleč od svojih običajnih logov, na Sv. Iliji, 966 m, ki je najvišji vrh polotoka Pelješac. Izhodišče vzpona je Orebiæ parkirišče pri cerkvi na višini cca 20 m. Na vrh vodi dobro markirana, neprezahtevna steza. Naš triletnik je vzpon brez težav zmogel v sedmih urah skupaj s počitki. Kljub temu vzpona ni za podcenjevati, ker je gora že zahtevala nekaj smrtnih žrtev, predvsem neizkušenih turistov, ki so se na gori v slabših vremenskih razmerah izgubili. Edini slabše označeni del poti je na 830 m, kjer se pot pred zadnjim vzponom nekoliko spusti (za cca 80 višinskih metrov) v dolec. Tam je od konjev poteptan gozd, poškodovan v požaru, kjer so markacije slabše vidne. Pri vzponu na goro hodimo skozi tipično dalmatinsko rastje, ne manjka pa tudi žajblja. Z vrha je ednistven razgled na Jadransko morje s številnimi otoki in na celinske gore, kjer kraljuje masiv Biokovega. Vsekakor lep, hvaležen decembrski vzpon.

Odgovori

primoza: sobota, 29. december 2007, ob 15.53 uri
Planinsko sezono smo zaključili kar daleč od svojih običajnih logov, na Sv. Iliji, 966 m, ki je najvišji vrh polotoka Pelješac. Izhodišče vzpona je Orebiæ parkirišče pri cerkvi na višini cca 20 m. Na vrh vodi dobro markirana, neprezahtevna steza. Naš triletnik je vzpon brez težav zmogel v sedmih urah skupaj s počitki. Kljub temu vzpona ni za podcenjevati, ker je gora že zahtevala nekaj smrtnih žrtev, predvsem neizkušenih turistov, ki so se na gori v slabših vremenskih razmerah izgubili. Edini slabše označeni del poti je na 830 m, kjer se pot pred zadnjim vzponom nekoliko spusti (za cca 80 višinskih metrov) v dolec. Tam je od konjev poteptan gozd, poškodovan v požaru, kjer so markacije slabše vidne. Pri vzponu na goro hodimo skozi tipično dalmatinsko rastje, ne manjka pa tudi žajblja. Z vrha je ednistven razgled na Jadransko morje s številnimi otoki in na celinske gore, kjer kraljuje masiv Biokovega. Vsekakor lep, hvaležen decembrski vzpon.
jurs: sobota, 29. december 2007, ob 19.16 uri
Ta vrh sem letos opazoval leže iz plaže na Korčuli, se mi je kar stožilo po naših gorah, ko sem gledal gor! Sej bi šel takrat gor, pa to ni bilo možno zaradi neznosne vročine! :)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih