FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

kadivecm: sobota, 7. junij 2008, ob 17. uri; ogledov: 1

Èez mesec se odpravljamo na Korziko . Med drugim naj bi naskočili tudi najvišji vrh(Monte Cinto) in me zanima če je bil že kdo gor in od kod ga je osvajl vrh mislim .Kakšne so razmere in podobno? :?:

kadivecm: sobota, 7. junij 2008, ob 17. uri

Èez mesec se odpravljamo na Korziko . Med drugim naj bi naskočili tudi najvišji vrh(Monte Cinto) in me zanima če je bil že kdo gor in od kod ga je osvajl vrh mislim .Kakšne so razmere in podobno? :?:

Griha: ponedeljek, 9. junij 2008, ob 14.21 uri

Tudi mi gremo na Korziko čez en mesec! :D Tudi Monte Cinto v planu...tam nekje okrog 20.7. Se tudi jaz priporočam za kakšnekoli informacije! Tule je en opis v angleščini: [url]http://www.ii.uib.no/~petter/mountains/2000mtn/cinto.html[/url]

marfi: ponedeljek, 9. junij 2008, ob 20.13 uri

Po moje se splača [url=http://mihatheworld.blogspot.com/2006_09_01_archive.html]semkaj[/url] pogledati. Pa tudi na [url=http://www.summitpost.org/mountain/rock/152229/monte-cinto.html]SummitPost[/url].

Tone: ponedeljek, 9. junij 2008, ob 22.41 uri

Zgleda, da bo julija cela slovenska invazija na Korziko in njenega hribovskega poglavarja. S prijateljem se odpravljava tja konec julija. Tudi midva načrtujeva vzpon na Monte Cinto in še na nekaj drugih vrhov, poleg tega pa še krožno vožnjo po otoku. Žal ne morem nič svetovati o Korziki iz svojih izkušenj, ker jih nimam. Iz vodniške literature pa je razbrati, da sta vsaj dva pristopa: severni iz Haut Asco (6 ur) in južni iz vasi Lozzi (8 ur). Mene bolj mika severna različica, bi pa rad dobil kak podatek iz prve roke. Èe boste ostali s hribom opravili že prej, se priporočam za nasvet. Zanima pa me še nekaj: Kateri jezik je praktično uporaben na Korziki poleg francoščine? Ali se italijanščino da uporabljati? Èe kdo ve kaj o tem, se tudi priporočam. Morda si pa lahko še izmenjamo kakšen uporaben nasvet ali predlog v zvezi s potovanjem.

Griha: sreda, 11. junij 2008, ob 1.54 uri

Glavni jezik je seveda francoščina, se pa da vse zmeniti tudi po italijansko. Sporazumevanje v angleščini je menda praktično nemogoče. Francoščina>Italijanščina>Kretnje>Angleščina Tudi mi načrtujemo krožno turo in sicer v smeri urinega kazalca. Tako priporočajo, saj se ob srečanju na prepadnih cestah (ki jih je precej) umikaš na stran hriba in ne prepada. Poleg Monte Cinta načrtujemo tudi pohod na goro San Pietro, sicer pa plezanje v plezališčih. Kar se turistike tiče priporočam ogled foruma: [url]http://www.mobisux.com/forum/ubbthreads.php/ubb/showflat/Number/1873205/page/1[/url]

igorz: sreda, 11. junij 2008, ob 5.41 uri

O tem smo pisali že tukaj:[url]http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=3380[/url],

Tone: sreda, 11. junij 2008, ob 22.27 uri

Poseben izziv bi predstavljalo prečenje Cinta. Morda pa to s skupnimi močmi lahko uresničimo? Z dvema avtomobiloma bi lahko rešili tudi logistične težave med dolinama Golo in Asco. Res je med izhodiščema na obeh straneh več kot 60 km, a menda sta obe dolini zelo slikoviti in vredni obiska. Midva se bova Cinta lotila verjetno 22. julija, prvi dan po prihodu na Korziko. Èe je kdo za stvar, se da kaj dogovoriti.

kadivecm: četrtek, 12. junij 2008, ob 21.48 uri

Mi se odpravljamo 7. julija.Na Cinto se odpravljamo naslednji dan zdaj je samo še odločitev z severne strani za katero nimamo še nobenega podatka o poti in kar je serveda najbolj važno "voda";od tega je odvisna seveda tudi teža nahrbtnika . Za južno stran smo dobili nekaj podatkov tako da bomo še videli .Z ozirom da smo vsi gorniki in da je severna stran manj izpostavljena soncu verjetno tudi bolj zanimiva . Seveda bi bilo prečenje na južno stran prav zanimivo .Baje je na južni strani koča z samopostrežbo ki naj bi bila tudi za prespat .Seveda je tudi mošnjiček za prispevke(Nepreverjena informacija planinskega kolega ,jaz mu verjamem ker se je postojanke poslužil.)Za vse dodatne informacije se iskreno zahvaljujem .

igorz: petek, 13. junij 2008, ob 11.17 uri

Bolje, da ostanete doma, če niti tistega ne znate prebrati, kar vam nudimo na forumu. Sicer pa je visoko poletje za obisk Korzike precej neprimeren čas.

kadivecm: petek, 13. junij 2008, ob 17.35 uri

Sem prebral tvoj članek vendar mene zanima tudi pristop iz Asca ki je kot veš severneje od Cinta

Tone: petek, 13. junij 2008, ob 21.20 uri

Kar se tiče vročine: Lansko leto sem pohajal po Durmitorju, ko je bilo v Podgorici 42 stopinj, pa je bila v hribih čisto primerna poletna temperatura. Kolikor vem, tako ekstremnih temperatur na Korziki sploh nimajo. Verjetno pa bi bilo zelo vroče po dolinskih delih znamenitih korziških veznih poti. Kljub temu pa bi bilo treba zjutraj vstajati kako uro prej kot imajo navado Francozi in Italijani.

Tomaž: petek, 13. junij 2008, ob 22.14 uri

Kar se tiče vročine: Lansko leto sem pohajal po Durmitorju, ko je bilo v Podgorici 42 stopinj, pa je bila v hribih čisto primerna poletna temperatura.
Tudi meni bo prijetno toplo letos tam v Èrni gori, ko se bom preko hribov vozil s kolesom.... :P

Tone: ponedeljek, 16. junij 2008, ob 22.42 uri

Najbrž sta si ogledala še več Korzike in morda šla še na kak drug hrib. Imaš kak predlog, kako se da v čim krajšem času opraviti čim bolj zanimivo pot - želim na vsak način vključiti Bonifacio in seveda še druga mesta, pa slikovito vožnjo z avtom ob obali pa še čim več drugih zanimivosti. Skratka, velike oči. In kakšna je tvoja izkušnja s pogovornim jezikom - francoščina/italijanščina? Vsak pove drugače.

D29: torek, 17. junij 2008, ob 11.19 uri

Najlepši del dneva - ko sva ob povratku v kampu nazdravila s prijetno hladnim pivom Pietra 8)
Tole za Korziko povsem drži. Lepo je če znaš vsaj za začetek pogovora kakšno besedo po francosko, potem laže preideš na italjanščino ali celo angleščino. Nas so bolj kot mondena mesta na SZ in prelepe plaže na V navdušili malo bolj odmaknjeni konci, se je pa naval na Krziko precej povečal. Ker smo bolj kot ne hribovci, je vsekakor vredna ogleda dolina Restonica (Corte), tudi lep miren kamp je tam, če le ni preveč drena, sicer sta dva pod mestom. Pa Zonza s Col de Bavella in kar nekaj zanimivostmi v okolici. Bonifaco se splača vkjučiti v potep, po možnosti tudi ogled z morja. Nam je zelo sedel tudi Porto, peščena plaža s plezališčem ob strani, bližina hribov, soteske (Spelunca in La Lunca), znamenite Calanches.... Je pa sigurno vse skupaj še lepše malce izven glavne sezone. lp Dare

D29: torek, 17. junij 2008, ob 11.23 uri

Najlepši del dneva - ko sva ob povratku v kampu nazdravila s prijetno hladnim pivom Pietra 8)
Tole za Korziko povsem drži. Lepo je če znaš vsaj za začetek pogovora kakšno besedo po francosko, potem laže preideš na italjanščino ali celo angleščino. Nas so bolj kot mondena mesta na SZ in prelepe plaže na V navdušili malo bolj odmaknjeni konci. . Ker smo bolj kot ne hribovci, je vsekakor vredna ogleda dolina Restonica (Corte), tudi lep miren kamp je tam, če le ni preveč drena, sicer sta dva pod mestom. Pa Zonza s Col de Bavella in kar nekaj zanimivostmi v okolici. Bonifaco se splača vkjučiti v potep, po možnosti tudi ogled z morja. Nam je zelo sedel tudi Porto, peščena plaža s plezališčem ob strani, bližina hribov, soteske (Spelunca in La Lunca), znamenite Calanches.... Se je pa naval na Krziko v zadnjih letih precej povečal in je sigurno vse skupaj še lepše malce izven glavne sezone. lp Dare

maricka: torek, 17. junij 2008, ob 17. uri

Tone... Ne vem, za koliko časa greste dol, zame je bilo 2 tedne še premalo za vse. Malo morja, malo hribov - pa gre čas (pre)hitro. Midva sva naredila krog okrog praktično cele Korzike, le JZ del sva izpustila. Ta naju čaka letos... V velikih mestih se nisva preveč ustavljala, le bolj na hitro. Citadella, pa na kratko malo popasti oči na raznih večjih in še malo večjih čolnih... Bonifacio je seveda skoraj obvezen, mnogi priporočajo tudi izlet z ladjico na bližnje otočke. (morda letos...) Ajaccio - zelo na hitro, pravzaprav le Napoleonova hiša (pa še ta le od zunaj) in marina. Na zahodni strani so ful lepe in zanimive tudi Les Chalanches (oz. kakorkoli se že napiše), pri Portu. Hribi - lani od večjih vzponov le Monte Cintu, letos najbrž še kaj več. Nekdo je že omenil en kamp pri Cortah. Ne vem, če je mislil istega - kamp Tuani. Toplo toplo priporočam. Zelo umirjeno, pod enimi iglavci, ob reki Restonici., In predvsem - nobenih Italijanov :lol: Skoraj "obvezen" je tudi izlet na jezeri Lac di Melu in Capitelu, iz doline Restonice. Zelo enostavno za nas gornike 8) - pa prekrasna narava. Bojda se splača tudi pohod po dolini Tavignanu - po nekaj URAH (!) hoje prideš do bojda zelo lepe pokrajine. Ne bi vedela, lani je bilo svinjsko vroče, hodiš po neporaščeni pokrajini - in po cca. uri hoje sva se spustila do reke Tavignanu, našla en tolmunček in popoldne preživela tam. Reke s svojimi tolmuni so zelo dobra alternativa morju (Restonica, Tavignanu, SOlenzara....) Peljala sva se še preko Col di Bavella, glede na razglede bi znali tam biti prekrasni planinski izleti!!! Plaže pa... Rondinara, Palombaggia na JV Korzike. Prekrasen zaključek dopusta!! Jezik pa... Pogosto je potrebno vsaj osnovno znanje francoščine. Jaz sem imela s sabo eno knjižico "Francoski popotnik", kjer so napisane osnovne fraze z izgovorjavo. Osnovnih besed v kampu se pa itak zelo hitro naučiš - "... un tente... deux personne... une voiture..." Z angleščino sem si spnmagala le v ta velikih kampih, z italijanščino pa nisva kaj preveč poskušala.

Tone: sreda, 18. junij 2008, ob 22.10 uri

Hvala Marički in vsem, ki ste prispevali svoje korziške izkušnje. Zelo poučno! Se že učim francosko in vrisujem v zemljevid nove točke, ki jih ne smem izpustiti.

mirok1: četrtek, 19. junij 2008, ob 15.01 uri

Bil sem na Korziki trikrat. Najboljša meseca sta junij in september, pa še takret je lahko zelo vroče, tudi v hribih. Povzpel sem se na 47 vrhov, s pomočjo starega italijanskega vodnika, pa nimam pojma o italijanščini. Za mene je definitivno najlepša in najbolj divja gora Paglia Orba. Nikoli nisem nobenega nič spraševal. Z avtom do izhodiča in pa pot pod noge. Julija in avgusta je vroče, Èehov in Italijanov kot Rusov, pa tudi vse je dražje. Je Korzika zelo draga, dražjega pira nisem pil nikjer pa sem obral že kar nekaj sveta. Poceni so campi in pa odlično vino. Še bom šel ker Corsica je zakon, ampak življenje je kratko pa bo treba še kam drugam. Lp!

kadivecm: nedelja, 27. julij 2008, ob 9.16 uri

Po dolini Asco smo se odpeljali do kempa Monte cinto , kjer smo postavili šotor in prenočili. Naslednje jutro smo se z avtom odpeljali še 2 km do Ancienne Station de Ski du Hut Asco tu smo parkirali in se odpravili po poti za Monte cinto. Pot je sprva ravno preči pobočje nato pa se začne rahlo vzpenjati nato smo zavili levo čez mostiček . Tu se je začela pot strmeje vzpenjati , oznčena je z možiclji in rdečimi pikami. V megli in ponoči ne priporočam vzpona . Pot je speljana po granitnih skladih , ker so pike malo da ne nametane sem ter tja je najbolje da si od pike do pike sam izbereš pot dobro je tudi da kakšno izpustiš . Že prideš do prve skali ,kjer je potrebno malo prostega plezanja.( VAROVAL NI NIKJER NA POTI.) Ko jo prelezeš nadaljuje naprej po skladih do kotanije pod Cpu Borba tu pa se pot malo zravna a ne za dolgo. Že hodiš naprej gruščnati poti ki je precej zoprna ( en korak naprej enega nazaj) . Prispeš na sedlce kjer se lepo vidi Lac de Argentu . Pot zavije v desno proti vršnemu sedlu . Pod vršnim sedlom je spet gruščnata pot , ki je izredno čudno speljana . Ker je veliko rdečih pik , je najbolje je da si sam poiščeš prehode. Na vrhu sedla ( 2600nm) zaviješ levo . Nekaj časa je pot ravna nato pa se malo spusti in zopet vzpne skoraj v višino Cinta . A vzpenjanja in spuščanja še zdaleč ni konec. Ko prideš na vrh nasproti monte cinta , se pot spusti za dobrih 100m in nadaljuje prečno naprej , kjer se zopet strmo vzpne. Kmalu po vzponu se zopet malo spusti in in spet vzpne na vrh . (cca. 4 h vzpon) Vračaš se po isti poti najbolj zoprn del je spust iz sedla do prvih skal. ( granitni grušč se ti kakor glažovne vozijo pod čevlji ) Pot je zahtevnejša kakor iz Calcuccucije. Vode je dovolj ob poti tako da ni problema . Ko smo se mi vzpenlaji je bil studenček še na 2500nm , ki je sedaj verjetno presahnil. Sicer je kakor za vzpon tudi za spust potrebno nekaj orientacije med pikami in možiclji. Ko prispeš nazaj do šotora je najbolje da si skuhaš rižoto Njam , njam :D :lol: :lol: :lol:Dobro je tudi če si kupiš specialko tega predela CORTE MONTE CINTO 1:25000

kadivecm: nedelja, 27. julij 2008, ob 9.23 uri

Pozabil sem pripisati da smo hodili v dolgih hlačah temperatura je bila nizka okoli10 stopinj .Z ozirom na višino je potrebno upoštevati tudi temperaturo ki je podobna našim na takih višinah .Tako da moraš biti pripravljen kot za naše visokogorje!!!!!Z ozirom da je otok in so temperature ob morju visoke v gorah pa nizke vedno tudi kar močno piha možne pa so tudi hitre vremenske spremembe. Vzpon je potrebno vzeti resno!!!

brane: nedelja, 27. julij 2008, ob 10.20 uri

Ker se v kratkem odpravljam na Korziko bi rad vprašal Mirotak 1 kakšno zahtevnost predstavlja vzpon na Paglia Orba , ki jo mislim obiskati poleg Monte Cinto.Vnaprej hvala.

igorz: nedelja, 27. julij 2008, ob 11.38 uri

Nekaj mest slaba II, vsaj meni se je takrat tako zdelo.

brane: nedelja, 27. julij 2008, ob 16.26 uri

Igor, brez zamere , če gledaš letošnjo Prilogo PV 2008/3 si morda mislil na goro Capu Tafunatu, ki iz priloženih fotografij bolj spominja na Mattehorn kot pa Paglia Orba.

mirok1: nedelja, 27. julij 2008, ob 21.34 uri

Paglia Orba je za mene najlepša gora na Korziki. Najlepši pogled ponuja z vzhoda in res spominja na Matterhorn, saj jo Avstrijci imenjujejejo korziški Matterhorn. Najlepši pristop je iz doline reke Viru. Tja sem se pripeljal mimo vasi Calisima in po kakšnih treh kilometrih prespal kar v avtu na parkirišču. Zgodaj zjutraj sem štartal navzgor po dolini mimo planine de Prugnoli do koče Ciotulli-di-i- Mori. V koči, če ni polna se da prespati, lahko se tudi postavi šotor, dobi se tudi hrana in pijača, vse je ceneje kot v dolini. Tu mimo gre znamenita pot G20. Pot sem nadaljeval navzgor do razcepa, normalna pot gre desno, jaz sem se odločil za levo to je za jz greben. Èudovita, označena z možici. Krasna skala, vodi na prvi predvrh in od tam na glavni vrh. Vseskozi se vidi Capu Tafunatu in njegovo okno. Z vrha je krasen razgled na Monte Rotondo drugo najvišjo goro, tega takrat še nisem vedel in sem se naslednje leto v pravih zimskih razmerah tudi povzpel nanj. Krasen pogled je tudi na Monte Cinto, kateri je zelo blizu. Na vrhu ni bilo nikogar, nazaj se spustim po normalki. Pri spustu sem srečal skupino Èehov, katere sem zjutraj skoraj pohodil, ko so ležali v grmovju. Najtežje mesto je bilo preden sem se spustil v nekakšen žleb na njegovem vrhu, kjer je bil zabit klin in v njemu konec vrvi, katera se je držala na samo treh nitkah. Nisem se prijel zanjo, sem nekako na frej zlezel dol čez to mesto. Nad tem žlebom pa je še ene 2 metra visoka previsna stenca. Izkušnje štejejo. Kakšen konec vrvi ni odveč. Naprej dol do koče in nazaj po krasni dolini med stoletnimi drevesi do izhodišča. To je bil moj prvi vrh na Korziki in od vsepovsod sem z očmi iskal njeno ošiljeno konico. Pa srečno!

brane: nedelja, 27. julij 2008, ob 21.54 uri

Hvala mirok1 za podrobnosti, pa tudi igorz, imel si prav, ko sem še malo pobrskal po netu sem ugotovil da je res Paglia Orba Korziški Matterhorn.

Tone: četrtek, 31. julij 2008, ob 23.50 uri

S svežimi vtisi s Korzike: Vzpon na Paglio Orbo je res izredno doživetje. Zelo slikovita pot, speljana po narvnih prehodih, nekaj jih je tam nekje med I. in II. stopnjo. Nič popleskano, nič železja, samo možici te pripeljejo po eni od številnih variant na vrh. Za sladokusce. Ampak sladica je pa takoj zraven! Korziški Matterhorn gor ali dol, saj ni važno, kateremu hribu se tako reče. Jaz bi ta vzdevek res bolj dal Capu Tafunatu, ki z navpično steno zviška odbija morebitne obiskovalce. Ampak ko vidiš izletnike, ki se v opremi, primerni za na plažo, vzpenjajo proti njegovemu slavnemu oknu, te zasrbijo prsti. In greš še ti po tistih neverjetnih policah, speljanih sredi stene, do okna. Neverjetno! Ozka vodoravna polička, široka kakih 20 cm, pod tabo več kot 100 m navpične, če ne celo previsne stene, nad tabo tudi, vendar opremljene z odličnimi oprimki! Izpostavljenost popolna, tehnična zahtevnost pa po mojem nikjer ne doseže prve stopnje. Nadaljevanje od okna naprej je nekoliko zahtevnejše, orientacija pa je enostavna, saj drugje kot po polici ne moreš iti. Pa prideš na greben in se eprehodiš v S stran gore. Ko police zmanjka, se predte postavi nesramno strm kamin. Vendar ko zaplezaš vanj, vidiš, da je čudovito razčlenjen in kompakten, tako da po mojem ne seže dosti čez II. Kakih 20 m ga je. Ko prideš čez, se le še prelisičiš na sosednji raz in kmalu si prav na vrhu bridko strmega grebena. Velik dan za nekoga, ki mu ne dela večjih težav npr. vzpon na Oltar. Varoval ni, edino tik pod vrhom sta zabita dva klina z zanko za spuščanje po vrvi.

brane: sreda, 20. avgust 2008, ob 20.32 uri

Korzika, po šestih letih jo ponovno obiščem, tokrat v bolj umirjenem tonu. :lol: Ker je z menoj tudi star gorniški prijatelj Jurij, čisto slučajno pa se nama pridružita še Stane in Irena je cilj hitro jasen : Paglia Orba. Ko prispemo na prelaz Verghio se ravno rojeva dan, veličastno. :P Malce višje nas preseneti čudovit brezov gozd in nato spust proti prvi koči Berg de Radule.Pot naprej, pravzaprav vseskozi spreminjajoča se vseh vrst čudovitih barv narave ki jo krasijo velikanski stoletni bori. Kmalu nas začne spremljajti rečica z imenom Golo, njeni tolmuni pa so eden lepši od drugega in kar kličejo da se človek ohladi v njih, seveda jih nameravamo prihraniti za konec. Naenkrat, ko je svet že popolnoma odprt ju zagledamo, ponosni povsem različni ena od druge: v zrak štrleči Capu Tafunatu in speča lepotica Paglia Orba. Po dolgem ovinku v levo se na platoju oči sprehodijo v dnu mirujočem morju. Še malce vzpona in že smo pri prijetni koči Ciuttuli di i Mori. Tam je odločitev težka: ali Capu Tafunatu s katerim nas je močno "zrajcal" zgoraj lepo opisujoči Tone ali prvotno zastavljeni cilj Paglia Orba.Èe bi opravili z obema bi zmanjkalo časa za ljubko rečico, ki nas je že zjutraj povabila. Odločitev pade: Paglia Orba, po mojem vtisu gora kameleon, speča levinja ki nam šodrovcem pokaže ravno prav nabrušene krempeljčke. Vzpon zastavimo po levi strani, čeprav moj nasvet bodočim osvajalcem, boljša varianta je vzpon po desni ( nekoliko težji ) in sestop po levi, malce lažje. Po kratkem melišču skala, čvrsta kot jeklo z dobrimi oprimki, smer pa na gosto posejana z možici.Srečujemo ljudi in začuda prav smešen sem ker edini nosim čelado ( roko na srce, skoraj da res ni potrebna ) :oops: Ko že mislimo da je skok težji se pokaže na desni izhod skozi preduh z ozkim kaminčkom. :lol: Iztek višje v desno in na koncu krasna polička po levi strani, varna a precej prepadna. Sledi kratek sestop do škrbine in nato prav kraljevski sprehod po levinjenem hrbtu.Široka cesta nas privede kot za nagrado na vrh. Nepopisni razgledi, sončno nebo, brez oblačka smejita se nam lepotca Monte Cinto in Monte Rotondo. :lol: Sestop ponovno do škrbine, od tam pa proti desni navzdol, kmalu na precej zračnih policah in nato znova preduhi , ki jih je tu kar nekaj.Najtežje mesto je za enim od njih, ko je treba zlesti čez trimetrski rahlo previsni skokec.Tam Jurij krsti svojo novo vrv. Ponovno pri koči, vsak za nagrado majhen a še kako osvežujoč pirček. Sonce dobiva na moči, zato pri prvem nižjem tolmunčku sprejmemo jutranje povabilo. :lol: Eni skočijo na glavo, eni na noge, eni pa zaradi ušes samo zaplavajo.Enkratno.Kopanje pod curkom vode ki teče v tolmunček pa ima učinek pravega jaccuzija.Velik greh bi bil če se ne bi za konec prepustili tako izjemno navdušujočemu uživanju. Vsi sveži se spuščamo navzdol.Pri spodnji koči nas nato čaka edini res malce sitni del ture, ki pa je v primerjavi z celotnim doživetjem povsem zanemarljiv, to je kratek vzpon navzgor. Z avton v poznem popoldnevu spet vožnja do baznega tabora v Portuju. Tudi cena piva 5,5 eura v vmesni vasici nas ne spravi prehudo v slabo voljo. Èe vas kdaj zanese pot na Korziko te ture ne smete izpustiti in če imate več časa prespite v koči, osvojite oba vrhova ter uživajte kot mi. :lol: P.S.Gorjan, srčno upam, da dodaš kakšno fotko.

spleza: nedelja, 24. avgust 2008, ob 13.37 uri

Brane, malce pozen odgovor, a sam veš zakaj. Ja, cel kup fotk sem naložil v Moj-album, a kaj, ko jih naslednji dan tamkaj ni bilo več! Vsekakor pa, ko bo več časa, ponovim vajo ... 8)

spleza: ponedeljek, 25. avgust 2008, ob 21.16 uri

Kot obljubljeno, nekaj [url=http://picasaweb.google.com/stane.skrjanec/PagliaOrba]utrinkov[/url] s Korziških hribov (večinoma Paglie Orbe). Pa sonček.

brane: torek, 26. avgust 2008, ob 16.33 uri

Po teh fotkah sodeč, kaj še čakate, čim prej vsi na Korziko !!!

Tomaž: torek, 26. avgust 2008, ob 17.21 uri

Po teh fotkah sodeč, kaj še čakate, čim prej vsi na Korziko !!!
Brane, saj bomo šli, ampak na drugačen način... :P

BOR_KUM: torek, 26. avgust 2008, ob 17.54 uri

Ej jej, Gorjan, tole pa res ne paše na hribovski forum ... Še dobro, da si se vnaprej opravičil. :D

spleza: sreda, 27. avgust 2008, ob 8.28 uri

Seveda, Boris, prav res. Popravljeno. 8)

BOR_KUM: sreda, 27. avgust 2008, ob 9.48 uri

Uh, Gorjan. Smo se samo hecali ... :oops: Zdaj se pa jaz opravičujem tebi in vsem ostalim, ki (bo)ste prikrajšani za tiste krasne poglede. In to samo zaradi mojega dolgega jezika. :oops: :oops: :oops:

Mukica: sreda, 27. avgust 2008, ob 10.17 uri

Dobro ,da smo si ta firbčni že ogledali.

igorz: četrtek, 28. avgust 2008, ob 20.32 uri

Pa ja niste samo zaradi Paglie Orbe šli na Korziko, kaj pa druge gore, bo še kak opis in slike.

marek: ponedeljek, 6. april 2009, ob 10.10 uri

Živjo mene pa zanima kako je s snežnimi razmerami po najvišjih vrhovih? Kdaj se odprejo koče ? Na obisk Korzike računam za 1majske praznike... marek

Irena: torek, 7. julij 2009, ob 11.11 uri

Korziške gore so pestre in zanimive, vode je vsepovsod dovolj za kopanje in pitje. Tudi midva sva tekom popotovanja obiskala nekatere. Capo Orto, Paglia Orba/Tafunato, Monte Renoso , dva nedefinirana vrha nekaj nad 2100 nad Restoniko in Bavella. Najlepši je bil za naju Capu Orto, okoli 1200m nad Portujem. Ponuja vse, ker spada pod Calanche tudi to nenavadno igro narave. Morda kje proti vrhu dobra I, sicer uživaški sprehod (iz Piane). Drugo mesto bi zasedla komaj 1800m visoka bavelska igla – po sistemu »slepa kura zrno najde«. Namreč s parkirišča na sedlu Bavella sva se na slepo podala v neko označeno Via Alpina, ko pa je ta zavila dol, sva splezala na eno lepo (redko omožičeno) iglo, dobra II, a lepa, čvrsta skala in čudoviti naravni prehodi. Sem pa sigurna , da je podobnih tam še nekaj. Paglia Orba – morda sem pričakovala preveč glede na vse že povedano, pa še krepko sva se lovila - kar nekaj "poti" je posutih z možici, midva pa brez karte. Vzpenjala sva se po žmulasti zajedi, ki bi bila brez dveh zaporednih 10-metrskih vrvi z vozli nepreplezljiva, spuščala pa po dobro shojeni »uradni poti". O težavnosti so pisali že predhodniki, je pa bilo zdajle konec junija še nekaj snega, ki je bil zjutraj še prav lepo trd. Capu Tafunatu sva plezala le malo nad oknom, potem pa obrnila. Vsekakor težje od sosednje Paglie, zame brez varovanja preizpostavljeno za dobro počutje. A četudi greste po lepo označeni stezi le do koče malo pod 2000m, je dolina Golo vsekakor prelepa in vredna obiska. V zgodnjem poletju (vsaj letos) na Korziki pretirane gneče ni; celo na jezerih Melo in Capitello in v gorah nad njima skoraj ni bilo ljudi. Teren je lahko prehoden z nekaj lažjega plezanja in lomastenja po grmovju. Resnici na ljubo je bilo tisti dan naokoli precej črno in "glasno", a padalo ni. A tudi na najbolj turističnih točkah, kot je naprimer obljudeni Capu Rosso, na bolj direktni poti (redki možici) poplezavaš v samoti in te množica preseneti šele na vrhu. Temperature so bile konec junija še zelo pomladne in kratke hlače so večkrat ostale v nahrbtniku. Korzika je zelo hvaležna počitniška in gorniška destinacija!!!

Irena: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 10.53 uri

Mre, da se kopati v vseh gorskih jezerih po Korziki in tudi dovoljeno je - v nasprotju z našimi alpskimi jezeri. No, vsaj v zgodnjem poletju je prav malo junakov, ki bi to poskusili... Le lokalna posebnost - v Capitellu se lahko kopate le v kopalkah, naturizem je v Restonici prepovedan!

mre: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 11.11 uri

Ja Irena bo že držalo, naturizem bi v Restonici ob množici res težko lagodno izvajal. Mogoče edino znamenom, da bi videl kako izgleda procedura kaznovanja neposlušneža...:) Se pa da (preverjeno) v Adamovem ali Evinem kostumu v miru kopati v kakšnem malo bolj skritem tolmunu rečice Golo (že ime reke nas napeljuje k temu...:)) - prešvicane cote pa ta čas lepo posušiš na kakšni bližnji skali ali vejevju grmovja.

spleza: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 18.47 uri

Mre, si povzročil skomine!

mre: torek, 25. avgust 2009, ob 9.21 uri

:D :D :D

Irena: torek, 25. avgust 2009, ob 10.09 uri

Mre, se popolnoma strinjam s tabo. Na Korziki se da kopati v večini rek, potokov, v morju. Gol ali s kopalkami je pač osebna izbira, iz obzirnosti do drugih poiščeš primerno/samotno mesto. Konec junija/začetek julija je bilo takih na pretek . Zaradi grožnje padavin (samo grožnje) sva bila midva tudi na sicer zelo obljudeni "jezerski transferzali" popolnoma sama.... Osebno me je presentila le prepoved naturizma v Restonici; nikjer drugje, tudi na dolgi korziški obali podobne prepovedi nisva opazila.

mkonci: sobota, 30. april 2011, ob 18.52 uri

Da še jast malo pogrejem tole temo. Lani sva bila s punco na Korziki, hribov se nisva kaj preveč lotila. En dan sva šla na en hrib ??, nato pa še v dolino Restonica, od koder sva se odpravila na dnevno turo, ki pa sva jo morala zaradi goste megle in dežja prekiniti. No ker nama je vse skupaj zelo prehitro minilo, se letos ponovno vračava, s tem da je letos povdarek predvsem na gorskem delu. Oba že pridno nabirava kondicijo za severni 9 dnevni treking po GR20. Verjetno bova podaljšala za 1 dan na Monte Cinto.... Bom javil kako je bilo.

andro#43: ponedeljek, 18. julij 2011, ob 10.10 uri

ko je padla odločitev da gremo letos na korziko sem se seveda zakadil v tole temo in podobne, ker me poležavanje na morju dolgočasi konec koncev sem pripravil ostale udeležence za monte cinto, za paglio orbo pa je zmanjkalo ... kdove česa :D najprej je potrebno povedati, da cesta iz lozzija do koče ercu ni cesta ampak bolj slab kolovoz - nikar ne računajte nanj, razen če ste opremljeni s terencem - na dveh ali pa štirih kolesih, sicer se po cesti da najti nekaj šusplat - torej dve uri nekako potrebujete do ercuja - bližnjice sicer obstajajo ampak bi priporočil samo tiste, ki so označene s tablico refuge, ostale so dokaj pripravne za lomastenje po trnju - prva koča, ki jo boste zagledali ni ercu pač pa neka planšarija, sledi še nekaj vzpona in nekoliko več spusta :evil: pa pridete do ercuja - to ni koča kot naše ampak nek bolj zidan bivak, trenutno ga prenavljajo - je pa zanimiva možnost, da je zraven še hiška z wcjem, umivalniki in tušem :!: in se da prijetno šotoriti tam v koči me je neprijetno presenetil delavec, ki sem ga vprašal, koliko je na vrh, ki se sicer kar dobro vidi - rekel je qatr in pokazal še pol prsta ... štiri ure pa pol za dobrega tisočaka višine - no way sem rekel in prišel na vrh v dveh urah - pot je neusmiljeno strma in vroča, označena z milijonom možicev, ki pa so zaradi konfiguracije in barve terena slabo vidni, zato se zna zgoditi, da se boš kdaj pa kdaj izgubil tako kot jaz in otipal II. stopnjo - vsekakor je plezanje otročje lahko - ko boš naletel na rdeče pike se obrni desno, vrh je že zelo blizu, razgled pa dokaj lep moje dve uri vzpona na vrh že mejita na tek, realneje je pričakovati 5 ur iz lozzija, če spite v kampu nikar ne pozabite avta parkirati zunaj (razen če ste v lozziju), da ne boste štartali šele ob osmih kot mi in se potem pražili na julijski vročini sicer je korzika lepa, nikar ne pozabite plezalne opreme, kratkih stenc je ogromno, posebej mamljiva je tista ob plaži v portu, ne zamudite pa predvsem ogleda mest corti in bonifaziu ter zaliva golfe de portu