FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: sreda, 18. junij 2008, ob 18.02 uri; ogledov: 0

Pa me je spet potegnilo v Karnijske Alpe, z muko, a je šlo. Od kar mi je Marjeta G. pred leti odprla pogled na te gore, me vedno bolj privlačijo. Po nasvetu Stritarjev s sabo vzamem kolo, ki ga zajšem na Caseri Razzo (odprejo konec tega tedna z veliko fešto, vsaj tako piše na letaku na vratih) Sprva je kolovoz kar lepo vozen, potem pa sledi blatni del, luže, kravjeki. V začetku se vsemu temu kolikor se da izogibam, a mi vedno ne uspe, zato se potem niti ne trudim posebej. Karnijski kolovozi in tudi nekatere steze so po deževju izredno blatne, toda, kdo bi čakal, da se osušijo, ko pa čas tako hitro beži. Po zaslugi kolesa sem kar kmalu na planini Chiansaveit, krave se lenobno pasejo, kolo naslonim na ograjo in po poti 212 jo uberem proti Biveri. V zraku 300 % vlaga, toda na nebu je sonce in občasno oblaki, višje se prikrade nekaj megle, a se kmalu razkadi. Ko pridem na plano jo nekaj časa še ubiram po stezi, potem pa kar po snežiščih kjer gre lažje. Na škrbini grem levo, pot označujejo rdeče pike, vendar zahtevnost ni taka, da bi bile potrebne. Kmalu sem na vrhu. Spodaj se kaže Zgornji Sauris, še nekoliko nižje del umetnega jezera, na jugu Forni di Sopra v megli, pa seveda gore vse naokoli, na večini bližnjih sem že stal (Tiarfin, Brentoni, Terza Grande, Ferata 50 stolpov, pa še bolj zadaj Peralba, Chiadenis, Avanza) nekateri so tudi v megli. Počasi sestopim na Škrbino in se povzpnem še na Clap Savon, kratek postanek in spustim se nazaj na planino Ciansaveit. Spet na kolo in nazaj proti Caseri Razzo. Na nekaterih klančkih je potrebno kar dobro pritisnit na pedala. Na planini, kjer je obilje vode dobro operem kolo in že potujem proti Saurisu. Iščem lokal, ki mi ga je svetovala Marjeta Š. a je žal zaprt.

igorz: sreda, 18. junij 2008, ob 18.02 uri

Pa me je spet potegnilo v Karnijske Alpe, z muko, a je šlo. Od kar mi je Marjeta G. pred leti odprla pogled na te gore, me vedno bolj privlačijo. Po nasvetu Stritarjev s sabo vzamem kolo, ki ga zajšem na Caseri Razzo (odprejo konec tega tedna z veliko fešto, vsaj tako piše na letaku na vratih) Sprva je kolovoz kar lepo vozen, potem pa sledi blatni del, luže, kravjeki. V začetku se vsemu temu kolikor se da izogibam, a mi vedno ne uspe, zato se potem niti ne trudim posebej. Karnijski kolovozi in tudi nekatere steze so po deževju izredno blatne, toda, kdo bi čakal, da se osušijo, ko pa čas tako hitro beži. Po zaslugi kolesa sem kar kmalu na planini Chiansaveit, krave se lenobno pasejo, kolo naslonim na ograjo in po poti 212 jo uberem proti Biveri. V zraku 300 % vlaga, toda na nebu je sonce in občasno oblaki, višje se prikrade nekaj megle, a se kmalu razkadi. Ko pridem na plano jo nekaj časa še ubiram po stezi, potem pa kar po snežiščih kjer gre lažje. Na škrbini grem levo, pot označujejo rdeče pike, vendar zahtevnost ni taka, da bi bile potrebne. Kmalu sem na vrhu. Spodaj se kaže Zgornji Sauris, še nekoliko nižje del umetnega jezera, na jugu Forni di Sopra v megli, pa seveda gore vse naokoli, na večini bližnjih sem že stal (Tiarfin, Brentoni, Terza Grande, Ferata 50 stolpov, pa še bolj zadaj Peralba, Chiadenis, Avanza) nekateri so tudi v megli. Počasi sestopim na Škrbino in se povzpnem še na Clap Savon, kratek postanek in spustim se nazaj na planino Ciansaveit. Spet na kolo in nazaj proti Caseri Razzo. Na nekaterih klančkih je potrebno kar dobro pritisnit na pedala. Na planini, kjer je obilje vode dobro operem kolo in že potujem proti Saurisu. Iščem lokal, ki mi ga je svetovala Marjeta Š. a je žal zaprt.