FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 29. junij 2008, ob 19.15 uri; ogledov: 0

Tako kot večino Karnijskih lepotic mi je tudi Creto Forato že lani priporočila Marjeta, celo za skupno turo sva se dogovarjala, no na koncu sem šel sam. Štartam na parkirišču pri spodnji postaji sedežnice v idilični gorski vasici Cima Sappada, ki je izhodišče za še kar nekaj čudovitih gora na katerih sem že stal. Takoj se napotim na stezico, ki pa jo zaradi podrtega drevja, ki onemogoča prehod kmalu izgubim, zato grem kar direktno gor, držim se trase sedeženice. Kmalu sem pri zaprti koči M. Siera (odprta je mena samo pozimi za smučarje). Od tu nadaljujem kratek čas čez smučišče potem pa na pot 321, prečim neko manjšo grapo in na drugi strani na hitro opravim z edinimi žičnimi varovali. Pot se zatem nekoliko dviga in obrne v desno, kjer pride na manjše sedlo od koder se razpostre lepa dolinica in nad mano celotno na videz zelo divje severno ostneje Crete Forate. Prečim dolinico in ko pot preide v rahel vzpon se pod Forcella Creta Forata odcepi pot v levo, nadaljujem v zmernem vzponu ves čas po široki gredini v levo pod severni vršnimi ostenji. Snega je nekaj malega le v zgornjem delu, vendar se mu je možno izogniti. Z manjšega sedelca sledi le še kratek vzpon v desno in na vrh. Vseskozi hodim s palicami, kar je sicer precej redko v Karnijcih. Iz Val Pesarine se po južnih pobočjih dviga megla, zato z razgledom v to smer ni nič. Po krajšem postanku sestopim, se povzpnem na Forcela Creta Forata (2099 m). V daljavi zagledam znano kočo De Gasperi. Sestopim na JZ stran skupine Sier. Pot, ki je precej slabo uhojena in zaraščena se spusti precej globoko skoraj na okoli 1450 m nad Val Pesarino, zatem se po kolovozni cesti povzpnem na Passo Siera (1592 m) in po poti 316 in 318 vrnem v Cima Sappado. Lep vzpon in čudovita obkrožitev Sier. Samotno in primerno za globoka razmišljanja. Srečal sem le tri ljudi.

igorz: nedelja, 29. junij 2008, ob 19.15 uri

Tako kot večino Karnijskih lepotic mi je tudi Creto Forato že lani priporočila Marjeta, celo za skupno turo sva se dogovarjala, no na koncu sem šel sam. Štartam na parkirišču pri spodnji postaji sedežnice v idilični gorski vasici Cima Sappada, ki je izhodišče za še kar nekaj čudovitih gora na katerih sem že stal. Takoj se napotim na stezico, ki pa jo zaradi podrtega drevja, ki onemogoča prehod kmalu izgubim, zato grem kar direktno gor, držim se trase sedeženice. Kmalu sem pri zaprti koči M. Siera (odprta je mena samo pozimi za smučarje). Od tu nadaljujem kratek čas čez smučišče potem pa na pot 321, prečim neko manjšo grapo in na drugi strani na hitro opravim z edinimi žičnimi varovali. Pot se zatem nekoliko dviga in obrne v desno, kjer pride na manjše sedlo od koder se razpostre lepa dolinica in nad mano celotno na videz zelo divje severno ostneje Crete Forate. Prečim dolinico in ko pot preide v rahel vzpon se pod Forcella Creta Forata odcepi pot v levo, nadaljujem v zmernem vzponu ves čas po široki gredini v levo pod severni vršnimi ostenji. Snega je nekaj malega le v zgornjem delu, vendar se mu je možno izogniti. Z manjšega sedelca sledi le še kratek vzpon v desno in na vrh. Vseskozi hodim s palicami, kar je sicer precej redko v Karnijcih. Iz Val Pesarine se po južnih pobočjih dviga megla, zato z razgledom v to smer ni nič. Po krajšem postanku sestopim, se povzpnem na Forcela Creta Forata (2099 m). V daljavi zagledam znano kočo De Gasperi. Sestopim na JZ stran skupine Sier. Pot, ki je precej slabo uhojena in zaraščena se spusti precej globoko skoraj na okoli 1450 m nad Val Pesarino, zatem se po kolovozni cesti povzpnem na Passo Siera (1592 m) in po poti 316 in 318 vrnem v Cima Sappado. Lep vzpon in čudovita obkrožitev Sier. Samotno in primerno za globoka razmišljanja. Srečal sem le tri ljudi.