FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

peter2: nedelja, 10. avgust 2008, ob 13.16 uri; ogledov: 3

Planinska sekcija, kateri se občasno pridruživa na zanimivih pohodih, je organizirala enodnevni izlet s krajšo turo okrog Treh Cin ali na Monte Paterno. Večina avtobusa je odšla na lahek sprehod okrog Cin do koče Locatelli, nekaj pa se nas je vzpelo na Monte Paterno. S sedla Lavaredo najprej skozi nizke rove (krajši del po kolenih :shock ), po izklesanih poličkah z izbornimi pogledi na Tri Cine in nekaj tudi po "normalni" poti do pod sedla Forcella del Camoscio. Od sedla do vrha M. Paterno je še krajši strmi vzpon ob jeklenici in kmalu smo na vrhu. Razgled seveda čudovit, tako na slavne sosede, kot tudi ostale manj znane vrhove. Spustili smo se nazaj na Forcella del Camoscio in nadaljevali s spustom ob jeklenicah proti koči Locatelli. Na koncu jeklenic pot zavije v galerije, vmes parkrat pogledamo ven, in zanimive poti je kar prehitro konec. Od koče Locatelli nazaj do koče Auronzo smo se pridružili množicam, ki so občudovale prelepo okolico in zadrževale dih ob pogledu na alpiniste, ki so plezali v stenah Treh Cin Območje je res lepo, fotogenično... prav obremenjujoče za spominske kartice fotoaparatov :lol: Izbor mojih fotografij pa je seveda [url=http://www.petersfoto.si/]tukaj[/url]

peter2: nedelja, 10. avgust 2008, ob 13.16 uri

Planinska sekcija, kateri se občasno pridruživa na zanimivih pohodih, je organizirala enodnevni izlet s krajšo turo okrog Treh Cin ali na Monte Paterno. Večina avtobusa je odšla na lahek sprehod okrog Cin do koče Locatelli, nekaj pa se nas je vzpelo na Monte Paterno. S sedla Lavaredo najprej skozi nizke rove (krajši del po kolenih :shock ), po izklesanih poličkah z izbornimi pogledi na Tri Cine in nekaj tudi po "normalni" poti do pod sedla Forcella del Camoscio. Od sedla do vrha M. Paterno je še krajši strmi vzpon ob jeklenici in kmalu smo na vrhu. Razgled seveda čudovit, tako na slavne sosede, kot tudi ostale manj znane vrhove. Spustili smo se nazaj na Forcella del Camoscio in nadaljevali s spustom ob jeklenicah proti koči Locatelli. Na koncu jeklenic pot zavije v galerije, vmes parkrat pogledamo ven, in zanimive poti je kar prehitro konec. Od koče Locatelli nazaj do koče Auronzo smo se pridružili množicam, ki so občudovale prelepo okolico in zadrževale dih ob pogledu na alpiniste, ki so plezali v stenah Treh Cin Območje je res lepo, fotogenično... prav obremenjujoče za spominske kartice fotoaparatov :lol: Izbor mojih fotografij pa je seveda [url=http://www.petersfoto.si/]tukaj[/url]

igorz: sreda, 20. avgust 2008, ob 17.31 uri

Dne 18.8.08 se napotim v kraje preko Piave. Auronzo di Cadore in naprej do Misurine, nato po cesti pod Tre Cine (cestnina za slabih 7 km ceste je 20 evrov). Pri koči Auronzo parkiram, ob 9 uri so parkirišča še večinoma prazna. Med redkimi obiskovalci se napotim po široki panoramsko-dostavni cesti proti koči Lavaredo, od tam na istoimensko škrbino in preko nje pod JZ ostenjem M. Paterna (Paternkofel) po lepi stezi do koče Locatelli-Innerkofler. Od tu je vsekakor najveličastnejši pogled na severna ostenja Tre Cine (Dreizinnen) Pri koči grem v desno na zanimiv grebenček s še bolj zanimivim skalnim stolpičem Salsiccia. Nekoliko naprej že vstopim v Galerijo Paterno. (okoli 600 metrov dolg rov v vzponu še iz obdobja 1. svetovne vojne) Ko pot izstopi iz galerije, se ob jeklenicah povzpnem na škrbino Camoscio (Gamsscharte), sledi kratek plezalni del sprva ob jeklenicah in že sem na vrhu, kjer stoji križ v spomin na tragični dogodek iz 1. svetovne vojne, A. Mašera, Èudovite Alpe, citiram: Prva svetovna vojna je zaznamovala Paterno z zelo tragičnim dogodkom, ki se je zgodil leta 1915. Vod avstrijske vojske, ki mu je poveljeval Sepp Innerkofler, slavni gorski vodnik iz Sextena je skušal pod okriljem noči naskočiti vrh Paterna, ki so ga držali Italijani. Plezali so po severnem grebenu, zjutraj pa so jih tik pod vrhom Italijani opazili in v streljanju je bil Innerkofler smrtno zadet. Ko so italijanski vojaki ugotovili koga so ubili, so bili grozno pretreseni, saj so bili tudi oni večinoma lokalni vodniki in so Seppa dobro poznali, ter bili z njim dobri prijatelji. Še posebno je bil prizadet italijanski alpinec Reno De Luca, tudi gorski vodnik, ki je osebno ustrelil INnerkoflerja. Z vso pieteto so Seppa pokopali na samem vrhu Paterna, šele po vojni so posmrtne ostanke prenesli v Sexten. Kasneje je padel tudi Reno De Luca. V spomin na prijatelja, ki ju je nesmiselna vojna tako tragično povezala, so plezalno pot po severnem grebenu poimenovali "Sentiero De Luca - Innerkofler". Po razkošnih razgledih se napotim nazaj dol. Sedaj je na sestopu že nekaj zastoja, saj se jih precej vzpenja. S škrbine Camoscio grem sedaj desno v nekakšno široko grapo po kateri hitro pridem na dobro pot, ki pelje po policah v desno proti škrbini Passaporto (Passportenscharte), sledi še nekaj poti po policah in rovu skozi katerega je potrebno precej nizko sklonjeno. Èelada je na navedni poti poleg svetilke tako ali tako obvezna. Po izstopu iz rova me preseneti širna množica ljudi na škrbini Lavaredo, reševalci so se sem gor pripeljali kar s terenskim avtomobilom (Guardia di Finanzza). Množici se želim čimprej ogniti zato zavijem na pot, ki pelje pod severnimi stenami Treh Cin, sprva dobra steza se na nekaterih mestih spremeni v pravo kolovratenje med večjimi in manjšimi skalami, ki so se kdo ve kdaj utrgale z mogočnega in občudovanja vrednega ostenja. Tako v relativnem miru in med redkimi pohodniki obkrožim to znamenito gorsko stvaritev, ki je verjetno največkrat fotografirano na svetu.

matta: sobota, 23. avgust 2008, ob 10.47 uri

Najlepši razgledi na Monte Paterno se ponujajo s Torre di Toblino, seveda tudi Tre Cime di Lavaredo z njega pričarajo razkošje in pravo pašo za fotografe. Res fotogenično je tudi širše okolje, tako da je tudi zapriseženim ljubiteljem samotnih poti ta romarska pot obvezna. Ferata na Torre di Toblino ni pretežka in je dobro zavarovana, razgledi nepopisni, množice so k sreči obremenjevale samo glavno cesto okrog Cin. V »mondeni« koči Tre Cime di Lavaredo dovolj prostora, polpenzion 45 €. …dobra izbira, kadar se samotne poti pač odločimo zamenjati s turizmom. Uživali tudi za vas Meta in Veronika.

Pavle: petek, 21. avgust 2009, ob 21.58 uri

Ravnokar sem s evrnil s potepanaj po Dolomitih! Naj povem, da se da ponoči švercati in priti ko koče Auronzo zastonj! Nazaj grede pelješ spodaj po desnem pasu, kjer ni rampe! Je pa po kočah pivo po 6 EUR, le v Auronzu nekaj manj! Za WC hočejo pol EUR, vhod kot na žičnicah! Seveda nihče ne plača! Vreme sme eimel pa idealno, srečal sem nekaj slovenskih navez, ki so vstopale v J steno Zah. Cine.

Tomaž: petek, 21. avgust 2009, ob 22.21 uri

nato po cesti pod Tre Cine (cestnina za slabih 7 km ceste je 20 evrov).
Sem se predlani tudi jaz zastonj peljal do Auronza - seveda s kolesom! :lol: Ampak hotel sem reči, da bi se tu malo zamislili in tudi za mangartsko cesto pobirali višjo cestnino. Na tak način bi bilo bistveno manj "nepotrebnega"prometa, saj gredo nekateri samo obrnit na M. sedlo...