FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: nedelja, 17. avgust 2008, ob 19.57 uri; ogledov: 0

[b:88cf893dc3]Croda di Val di Roda[/b:88cf893dc3] s svojo 2791 m visoko podobo, daleč riše jutranjo senco čez San Martino di Castrozza. Nov dan v kampu [b:88cf893dc3]Castelpietra[/b:88cf893dc3] se začne šele ob sedmi zjutraj, za naju dobro uro prej, vendar morava stvari početi bolj po tiho zaradi sosedov. Prejšnji večer sva bila tik ob vrnitvi v kamp oku*cana, da zjutraj preglasno zapirava vrata avtomobila. Ok, do sedmih ne treskava z vrati, potem pa ... :) Jutro v Palah ponovno riše sive oblake med vrhovi in po ostrih špicah gora. Malo mencava, potem pa enoglasno, [i:88cf893dc3]ma me ne briga, greva, kar bo, bo[/i:88cf893dc3]. Zapeljeva se proti San Martino in na ovinku, na višini 1200m najdeva odcep za Rif. Malga Zivertaghe, kjer pa je cestrni odsek zaprt in pravi tudi v angleščini, da je treba zapeljati v San Martino di Castrozza in po via val di Roda poiskati cesto do prej omenjene koče. Za informacijo, koča še je, vendar deluje, da je že nekaj časa zaprta in popolnoma zapuščena tako, da na kakšno prenočevanje v tej koči se ni za zanašati. Pri "koči" Zivertaghe je nekakšen parkirni prostor, ki sva ga nameravala uporabiti za parking, vendar stoji zraven polmeterski znak[i:88cf893dc3] privatna posest[/i:88cf893dc3] in [i:88cf893dc3]prepovedano parkiranje[/i:88cf893dc3]. Ker cesta kar nekaj časa iz San Martina proti tej planini spominja na nekakšno zasilno hribovsko pot, sem mislil, da bo zdaj šlo še težje v hrib, vendar se začuda reč izboljša tako, da sva se lahko zapeljala še dobrih sto višincev naprej do Casa Forestale in tam pustila avtoček, saj je tudi cesta naprej zaprta z zapornico. Izbereva pot proti Rif. Velo della Madonna št. [b:88cf893dc3]713[/b:88cf893dc3] in se jo drživa naslednji dve uri, nato v križišču spremeniva načrt in se odločiva za novo varianto vzpona po ferati [b:88cf893dc3]Ferrata della Vecchia 739b[/b:88cf893dc3] in najprej vzpon do Forc. Porton na 2480m. Prvotno sva mislila najprej na kočo Velo Madonna in po ferati Velo čez do Il Porton, pa sva računala, da nama lahko zmanjka časa in je bolje po tej smeri in se pri vrniti oglasiva do "Madone". Preko sedelca tik Cima val di Roda (2605m), ki ni ista gora kot Cima di val di Roda, si natakneva feratarijo in jo pičiva v prvo jeklenico, kjer se pa izkaže, da vsa ta navlaka za ferate v bistvu niti ni tako nujno potrebna za ta del poti, a jo obdrživa na sebi, saj ne veva kaj bo še naprej. Prispeva do [b:88cf893dc3]Forchela di Stephen[/b:88cf893dc3], kjer se začne/konča [b:88cf893dc3]ferata Gusella[/b:88cf893dc3]. No, od tukaj naju loči le še nekaj višincev do vrha [b:88cf893dc3]Cima di val di Roda[/b:88cf893dc3] po neoznačeni lahki potki. Na vrhu pokuriva pol digitalcev na poglede in se po premisleku in izračunih odločiva za krožno pot tako, da se po ferati Gusella spustiva 600 višincev proti [b:88cf893dc3]koči Pradidali[/b:88cf893dc3] (2278m). Popoldanski čaj pred kočo in odpeketava na [b:88cf893dc3]ferato Porton[/b:88cf893dc3] proti istoimenskemu prevalu na 2480m. Glede na to, da je bila ura že malo večerna, midva pa še "jurja" nad prevozom, za nočitev v koči Madonna pa se nisva odločila, sva zavila kar v dolino in se še enkrat po ferati Vecchia spustila v dolino. Ferata Velo in koča Madonna pa bosta morali počakati do enkrat naslednjič. V dolino sva prispela še za dneva in v spodnaj ležečih mestih poizkusila srečo z nabavo živeža za naslednji dan, neuspešno, vse zaprto že ob 20 uri. Samo kramarske trgovinice so še delale na polno, v hotelskih restavracijah pa je bila večerja že v polnem teku. Midva pa lačna kot stepska volkova, zato je v kampu čisto dobro sedel insalatisime rio mare in pregreti sok. Dan za tem sva si vzela pavzo za pranje hribovskih stvari, ogledovanje mesta in kramarije, ki jo prodajajo ter si zasluženo privoščila večerjo. Naslednji dan začneva novo turo preko [url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/Cimerlo/photo#5235544516011510770]Cimerlo[/url] in Cima della Stanga do koče Madonna, pa naju po 500 višincev obrne dež, ki je ponehal šele popoldan. Tako je dan šel po gobe, čeprav so po privatnih gozdovih postavljene opozorilne table, da je prepovedano nabirati te gozdne plodove. V dnevih naprej napovejo poslabšanje vremena, midva pa spakirava v četrtek in jo pičiva proti domu. Vmes pa še skočiva na na Passo Pordoi in na Piz Boé. Pot na Croda di Val di Roda v [url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/CrodaDiValDiRoda][b:88cf893dc3]slikcah[/b:88cf893dc3][/url].

hari: nedelja, 17. avgust 2008, ob 19.57 uri

[b:88cf893dc3]Croda di Val di Roda[/b:88cf893dc3] s svojo 2791 m visoko podobo, daleč riše jutranjo senco čez San Martino di Castrozza. Nov dan v kampu [b:88cf893dc3]Castelpietra[/b:88cf893dc3] se začne šele ob sedmi zjutraj, za naju dobro uro prej, vendar morava stvari početi bolj po tiho zaradi sosedov. Prejšnji večer sva bila tik ob vrnitvi v kamp oku*cana, da zjutraj preglasno zapirava vrata avtomobila. Ok, do sedmih ne treskava z vrati, potem pa ... :) Jutro v Palah ponovno riše sive oblake med vrhovi in po ostrih špicah gora. Malo mencava, potem pa enoglasno, [i:88cf893dc3]ma me ne briga, greva, kar bo, bo[/i:88cf893dc3]. Zapeljeva se proti San Martino in na ovinku, na višini 1200m najdeva odcep za Rif. Malga Zivertaghe, kjer pa je cestrni odsek zaprt in pravi tudi v angleščini, da je treba zapeljati v San Martino di Castrozza in po via val di Roda poiskati cesto do prej omenjene koče. Za informacijo, koča še je, vendar deluje, da je že nekaj časa zaprta in popolnoma zapuščena tako, da na kakšno prenočevanje v tej koči se ni za zanašati. Pri "koči" Zivertaghe je nekakšen parkirni prostor, ki sva ga nameravala uporabiti za parking, vendar stoji zraven polmeterski znak[i:88cf893dc3] privatna posest[/i:88cf893dc3] in [i:88cf893dc3]prepovedano parkiranje[/i:88cf893dc3]. Ker cesta kar nekaj časa iz San Martina proti tej planini spominja na nekakšno zasilno hribovsko pot, sem mislil, da bo zdaj šlo še težje v hrib, vendar se začuda reč izboljša tako, da sva se lahko zapeljala še dobrih sto višincev naprej do Casa Forestale in tam pustila avtoček, saj je tudi cesta naprej zaprta z zapornico. Izbereva pot proti Rif. Velo della Madonna št. [b:88cf893dc3]713[/b:88cf893dc3] in se jo drživa naslednji dve uri, nato v križišču spremeniva načrt in se odločiva za novo varianto vzpona po ferati [b:88cf893dc3]Ferrata della Vecchia 739b[/b:88cf893dc3] in najprej vzpon do Forc. Porton na 2480m. Prvotno sva mislila najprej na kočo Velo Madonna in po ferati Velo čez do Il Porton, pa sva računala, da nama lahko zmanjka časa in je bolje po tej smeri in se pri vrniti oglasiva do "Madone". Preko sedelca tik Cima val di Roda (2605m), ki ni ista gora kot Cima di val di Roda, si natakneva feratarijo in jo pičiva v prvo jeklenico, kjer se pa izkaže, da vsa ta navlaka za ferate v bistvu niti ni tako nujno potrebna za ta del poti, a jo obdrživa na sebi, saj ne veva kaj bo še naprej. Prispeva do [b:88cf893dc3]Forchela di Stephen[/b:88cf893dc3], kjer se začne/konča [b:88cf893dc3]ferata Gusella[/b:88cf893dc3]. No, od tukaj naju loči le še nekaj višincev do vrha [b:88cf893dc3]Cima di val di Roda[/b:88cf893dc3] po neoznačeni lahki potki. Na vrhu pokuriva pol digitalcev na poglede in se po premisleku in izračunih odločiva za krožno pot tako, da se po ferati Gusella spustiva 600 višincev proti [b:88cf893dc3]koči Pradidali[/b:88cf893dc3] (2278m). Popoldanski čaj pred kočo in odpeketava na [b:88cf893dc3]ferato Porton[/b:88cf893dc3] proti istoimenskemu prevalu na 2480m. Glede na to, da je bila ura že malo večerna, midva pa še "jurja" nad prevozom, za nočitev v koči Madonna pa se nisva odločila, sva zavila kar v dolino in se še enkrat po ferati Vecchia spustila v dolino. Ferata Velo in koča Madonna pa bosta morali počakati do enkrat naslednjič. V dolino sva prispela še za dneva in v spodnaj ležečih mestih poizkusila srečo z nabavo živeža za naslednji dan, neuspešno, vse zaprto že ob 20 uri. Samo kramarske trgovinice so še delale na polno, v hotelskih restavracijah pa je bila večerja že v polnem teku. Midva pa lačna kot stepska volkova, zato je v kampu čisto dobro sedel insalatisime rio mare in pregreti sok. Dan za tem sva si vzela pavzo za pranje hribovskih stvari, ogledovanje mesta in kramarije, ki jo prodajajo ter si zasluženo privoščila večerjo. Naslednji dan začneva novo turo preko [url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/Cimerlo/photo#5235544516011510770]Cimerlo[/url] in Cima della Stanga do koče Madonna, pa naju po 500 višincev obrne dež, ki je ponehal šele popoldan. Tako je dan šel po gobe, čeprav so po privatnih gozdovih postavljene opozorilne table, da je prepovedano nabirati te gozdne plodove. V dnevih naprej napovejo poslabšanje vremena, midva pa spakirava v četrtek in jo pičiva proti domu. Vmes pa še skočiva na na Passo Pordoi in na Piz Boé. Pot na Croda di Val di Roda v [url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/CrodaDiValDiRoda][b:88cf893dc3]slikcah[/b:88cf893dc3][/url].