FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: ponedeljek, 25. avgust 2008, ob 23.10 uri; ogledov: 0

[b:b02129079a]Colac[/b:b02129079a], veliki mali dolomitski velikan na zahodni strani Marmolade. S svojo višino ne spada med tiste, ki stojijo nad njim, pa tudi povsem v njihovi senci ne živi. S svojimi dobrimi dvatisoč sedemsto metri nad gladino morja, zna pokazati svojo odločnost in pri vzponu nanj po ferati [b:b02129079a]dei Finanzieri[/b:b02129079a], je treba kar dobro prijeti v roke. Do vstopa v ferato se je bilo potrebno sprehoditi od zgornje postaje žičnice in se po feratarskih pripravah, počasi zagnati v kamen in jeklo. Ferata vodi ves čas strmo navzgor, preko plošč, lusk in pragov. Vmes je nekaj skob, ki so prav zanimivo postavljene na vertikalne stebre. Na nekaterih mesti je jeklenica speljana prav namerno na rob luske ali stolpiča, na nekaterih mestih je precej izpostavljena. Reč spada po zahtevnosti v kategorijo [b:b02129079a]E[/b:b02129079a]. Od vstopa do vrha je uradno dve uri in pol, mi smo porabili pol ure manj, pa se mi ni zdelo, da smo hiteli. Tudi v smeri sestopa je šlo zelo prijetno, saj je pot razen povsem vršnjega dela, lepo speljana in dobro zavarovana. Zadnji del poti od [b:b02129079a]Forcia Neigra[/b:b02129079a] naprej smo nekoliko hitreje opravili, saj nas je že lovila nevihta, ki pa mi v hribih ni nič kaj preveč pri srcu. Nekoliko namočene, nas je kljub skoraj uri zamude, (nekaj crknilo), gondola le prepeljala v [b:b02129079a]Albo[/b:b02129079a]. Skratka, [b:b02129079a][url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/Colac]Colac[/url][/b:b02129079a] je dal krasen zaključek tisočkrat prekratkega dopusta.

hari: ponedeljek, 25. avgust 2008, ob 23.10 uri

[b:b02129079a]Colac[/b:b02129079a], veliki mali dolomitski velikan na zahodni strani Marmolade. S svojo višino ne spada med tiste, ki stojijo nad njim, pa tudi povsem v njihovi senci ne živi. S svojimi dobrimi dvatisoč sedemsto metri nad gladino morja, zna pokazati svojo odločnost in pri vzponu nanj po ferati [b:b02129079a]dei Finanzieri[/b:b02129079a], je treba kar dobro prijeti v roke. Do vstopa v ferato se je bilo potrebno sprehoditi od zgornje postaje žičnice in se po feratarskih pripravah, počasi zagnati v kamen in jeklo. Ferata vodi ves čas strmo navzgor, preko plošč, lusk in pragov. Vmes je nekaj skob, ki so prav zanimivo postavljene na vertikalne stebre. Na nekaterih mesti je jeklenica speljana prav namerno na rob luske ali stolpiča, na nekaterih mestih je precej izpostavljena. Reč spada po zahtevnosti v kategorijo [b:b02129079a]E[/b:b02129079a]. Od vstopa do vrha je uradno dve uri in pol, mi smo porabili pol ure manj, pa se mi ni zdelo, da smo hiteli. Tudi v smeri sestopa je šlo zelo prijetno, saj je pot razen povsem vršnjega dela, lepo speljana in dobro zavarovana. Zadnji del poti od [b:b02129079a]Forcia Neigra[/b:b02129079a] naprej smo nekoliko hitreje opravili, saj nas je že lovila nevihta, ki pa mi v hribih ni nič kaj preveč pri srcu. Nekoliko namočene, nas je kljub skoraj uri zamude, (nekaj crknilo), gondola le prepeljala v [b:b02129079a]Albo[/b:b02129079a]. Skratka, [b:b02129079a][url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/Colac]Colac[/url][/b:b02129079a] je dal krasen zaključek tisočkrat prekratkega dopusta.