|
petek, 14. junij 2024 |
|
|
PRIJAVI SE |
|
|
|
Monte Coglians ali Hohe Wartegrmp: sreda, 24. september 2008, ob 18.17 uri; ogledov: 0 Pozdravljeni, zanima me pristop in opis poti z juga na Hohe Warte. Ali morda tudi kdo ve kakšne so razmere- se nameravomo tja odpraviti v soboto. |
Odgovori | | |
|
grmp: sreda, 24. september 2008, ob 18.17 uri Pozdravljeni, zanima me pristop in opis poti z juga na Hohe Warte. Ali morda tudi kdo ve kakšne so razmere- se nameravomo tja odpraviti v soboto. |
|
igorz: sreda, 24. september 2008, ob 19. uri Izgodišči sta Plöckenpass in naprej do koče Marinelli, ter na vrh in sestop po isti poti ali koča Tolazzi potem pa proti koči Marinelli ter na vrh, sestop nad kočo in po poti 145 (Sentiero Spinotti) do pod koče Lamberthengi, možen ogled jezera (Wolayersee), ter sestop do koče Tolazzi. Sicer pa se nekaj najde tudi [url=http://www.geocities.com/vidpogacnik/Alpe/Hohe_Warte.html][b:6f983dacc0]tukaj[/b:6f983dacc0][/url], po južni strani bi moralo biti kopno. |
|
grmp: sreda, 24. september 2008, ob 19.07 uri Igorz, hvala. Tudi informacije za Medvedji dol so mi prišle zelo prav. Pot na Stol z avstrijske strani po zavarovani plezalni in potem okrog pa je resnično lepa tura. |
|
igorz: petek, 25. september 2009, ob 20.43 uri Èeprav je najvišji vrh v Karnijskih Alpah ni posebej težko dostopen. Z Marjeto sva se včeraj zapeljala v simpatično vasico Collina in do parkirišča pri privatni koči Tolazzi. Ker so nama ti kraji že dobro znani jo ubereva po že večkrat prehojeni poti proti koči Lambertenghi Romanin in preko sedla Wolaya kjer prideva do idiličnega jezera Wolayer see. Èeprav so v jezeru ribe ni prav nič alg, zato pa toliko lepši motivi. Eduard Pichl Hütte ima očitno svoje greznice ustrezno urejene. Seveda se prav dolgo ne zadržujeva in nadaljujeva proti Vratom, še pod njimi pa zavijeva v desno in pod severno steno, kjer se opremiva, nato pa zaplezava po zavarovani poti Weg der 26er (26 lovski bataljon). Sprva naravnost gor, potem prečka v levo, stopi precej skromni, pa spet gor, prečka v desno in vpisna knjiga in tako naprej. Vmes prehitiva dva mlajša fanta iz Udin, enemu ne gre preveč dobro, varuje se kar na treh vponkah, kar sem prvič videl, drugi del je bistveno lažji, vendar prihajava v območje megle, skale mokre, ker pa imava dobro obutev ne drsi, ko se vpenjava po SZ grebenu proti vrhu se nenadoma prične jasniti in pri piramidi na vrhu naju nagradi sonce. Gor ostaneva kakšno uro, potem pa sestopiva na južno stran, zavijeva do koče Marinelli, potem pa nazaj preko že zaprte planine Moraret na parkirišče. |
|
|
|