FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: sreda, 15. oktober 2008, ob 21.12 uri; ogledov: 0

S kolegom se popoldan potepava po Furlaniji, pa tistega kar iščeva ne najdeva toliko kot sva pričakovala, zato se zapeljeva iz Humina (Gemona del Friuli) po lepi asfaltirani cesti do Malge Cuarnan (1070 m). S planine nekaj 10 m navzgor, kjer prideva na sedlo Predol s katerega se spustiva rahlo navzdol, potem pa pri križu in smerokazih navzgor, sprva zložna pot, se kasneje postavi precej pokonci. Razgled je ves čas čudovit, saj območje ni poraščeno. Kmalu sva na "Passo della Signorina", kjer je nekaj metrov jeklenice, ki omogočajo lažji prehod preko izpostavljenega mesta. Vzpon nadaljujeva po stezi, ki se ves čas strmo vzpenja, pod vršim delom naletiva na zanimiv trop drobnice. Med kozami, ki so v večini, se pase ena ovca in pravi pravcati kozorog z zvoncem. Sledi še nekaj metrov strmega vzpona in že sva na vrhu, kjer stoji križ zraven pa ohišje z zvončkom, kjer je seveda treba pozvoniti za lepe želje. Pogled se z vrha odpre proti severu, kjer sta v ospredju Plauris in Javor, sledi pa cela plejada vrhov v Karniji in Julijcih. Po krajšem postanku sestopiva nazaj na planino. Z zadnjim vrhom Julijskih Alp, ki se dviga prav iz Furlanske nižine in je znan kot epicenter potresa v Furlaniji leta 1976 o čemer pričajo tudi veliki skalni odlomi opraviva v dveh urah, sledi še vožnjo s planine v dolino, grenka kapljica pa naju doseže šele v Bili.

igorz: sreda, 15. oktober 2008, ob 21.12 uri

S kolegom se popoldan potepava po Furlaniji, pa tistega kar iščeva ne najdeva toliko kot sva pričakovala, zato se zapeljeva iz Humina (Gemona del Friuli) po lepi asfaltirani cesti do Malge Cuarnan (1070 m). S planine nekaj 10 m navzgor, kjer prideva na sedlo Predol s katerega se spustiva rahlo navzdol, potem pa pri križu in smerokazih navzgor, sprva zložna pot, se kasneje postavi precej pokonci. Razgled je ves čas čudovit, saj območje ni poraščeno. Kmalu sva na "Passo della Signorina", kjer je nekaj metrov jeklenice, ki omogočajo lažji prehod preko izpostavljenega mesta. Vzpon nadaljujeva po stezi, ki se ves čas strmo vzpenja, pod vršim delom naletiva na zanimiv trop drobnice. Med kozami, ki so v večini, se pase ena ovca in pravi pravcati kozorog z zvoncem. Sledi še nekaj metrov strmega vzpona in že sva na vrhu, kjer stoji križ zraven pa ohišje z zvončkom, kjer je seveda treba pozvoniti za lepe želje. Pogled se z vrha odpre proti severu, kjer sta v ospredju Plauris in Javor, sledi pa cela plejada vrhov v Karniji in Julijcih. Po krajšem postanku sestopiva nazaj na planino. Z zadnjim vrhom Julijskih Alp, ki se dviga prav iz Furlanske nižine in je znan kot epicenter potresa v Furlaniji leta 1976 o čemer pričajo tudi veliki skalni odlomi opraviva v dveh urah, sledi še vožnjo s planine v dolino, grenka kapljica pa naju doseže šele v Bili.

mcotar: sobota, 18. oktober 2008, ob 7.27 uri

Ob prebiranju prispevka sem se spomnila na pot Via alta CAI Gemona, ki poteka od Chiampona do Laneža in se potem spusti v dolino Tera. Pot na Lanež in Chiampon sicer poznam,njune povezave, ki je baje kar zanimiva in adrenalinska pa ne. Zanima me ,če jo je že kdo prehodil, nekaj opisa sem sicer našla v Miheličevih Julijskih Alpah, vendar je od izida vodnika minilo kar nekaj časa , pa tudi opisi forumovcev bolj pritegnejo. lep vikend

Bronson: sobota, 18. oktober 2008, ob 21.52 uri

Mi smo greben od Laneža do Karmana prehodili oktobra 2001. Kot se spomnim in kot pravijo moji zapiski, je bil malo neroden spust z Laneža po stari poti (strme trave), nato pa je bilo nadaljevanje večinoma nezahtevno in zelo lepo. S Karmana smo sestopili na cesto, ki preči severna pobočja pogorja, in se po njej vrnili do avtomobila. Za samo prečenje grebena smo potrebovali 4 ure, sicer pa je bila vsa tura skoraj 10 ur.

brane: ponedeljek, 4. april 2011, ob 15.33 uri

Na Veliki Karman smo se napotili na včerajšno prekrasno nedeljo.Avto smo zaradi kar nekaj popravljanj na ovinkasti cesti pustili cca pol ure hoda pod sedlom.So pa speljane bližnjice po gozdu, tako da po asfaltu praktično nismo štorkljali. Kot je omenil Igorz se pot resnično strmo vzpenja, tako da praktično dve tretjini od vznožja do vrha uporaba palic ni primerna saj roke bolj rabiš za varno prijemanje po skalah. Èe se bo kdo namenil v ta lep konec naj pripomnim da je pot do vrha povsem kopna, trave že tople, tako da lahko na vrhu ali pa vmes naredite prijetni počitek. Pa še to: Èe boste imeli srečo ( predvidevam da gnezdijo v bližini ) smo bili na vrhu in pri sestopu deležni čudovitega jadranja planinskih orlov ( kar trije ) kar je res nekaj zelo lepega v naravnem okolju. :lol: