FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 2. november 2008, ob 20.40 uri; ogledov: 0

Po tednu dežja se je obetal lep dan, zato se z Marjeto zapeljeva v Dunjo, eno lepših Alpskih dolin, vendar precej neznano slovenskim gornikom. Po lepi asfaltni cesti, kjer je v teh dneh ponekod še videti ostanke nanosov grušča se zapeljeva do Casere Plan dei Spadovai od tam pa po lepi zložni poti 605 do bivaka Bernardinis. Dan prelep, jasno oprano nebo, pa meglice, ki se dvigajo iz globokih dolin Cladorie. Sledi kratek počitek ob čudovitih pogledih na severna ostenja Montaža, Strme peči in seveda gora, ki so od tam v vidnem polju. Sledi še kratek vzpon do ruševin vojaških objektov, potem pa se skobacava v okoli 70 m dolg rov skozi katerega prečiva Cimo Vildiver, svetilka je nujna za varen prehod. Na drugi-severni strani vstopiva v pravo zimo, na polici, po kateri je speljan prvi del poti naju pričaka okoli 25 cm snega, ob previdnosti jo hitro prečiva, zatem še sedelce med obema Špicama in že sva na izklesani polici, ki preseka Cimo Alto, tukaj je snega le za vzorec, je pa nekaj jeklenic potrganih, vendar prehod ni bistveno oviran, čeprav je pot kar izpostavljena. Na drugi strani se po stezici med rušjem povzpneva na vrh, na katerem pa kar zoprno piha, zato se spustiva nekoliko nižje, kjer si vzameva čas za dolge razglede. Potem se vrneva po polici do rova in po njemu nazaj, sledi še kratek vzpon na Malo špico (C. Vildiver), pa spust nazaj do bivaka in na škrbino, potem nekoliko dol, kjer s poti 605 zavijeva v levo na pot 648, potrebno je nekaj prevodnosti na grušču, sledi kratek vzpon, kjer se priključiva na pot, ki pripelje dol s Piparjev in po njej do ceste, ter še dva km po cesti do parkirišča. Tam nekoliko žalosten pogled na prazno gumo, ki je sumljivo prerezana, sledi zamenjava in krajši postanek v Chiout Zucuin, kjer pa Paolota ni na vikendu in zato kar hitro domov. Èeprav sva te gore, ki spadajo med Naborjetske že večkrat obiskala, naju vedno znova očarajo.

igorz: nedelja, 2. november 2008, ob 20.40 uri

Po tednu dežja se je obetal lep dan, zato se z Marjeto zapeljeva v Dunjo, eno lepših Alpskih dolin, vendar precej neznano slovenskim gornikom. Po lepi asfaltni cesti, kjer je v teh dneh ponekod še videti ostanke nanosov grušča se zapeljeva do Casere Plan dei Spadovai od tam pa po lepi zložni poti 605 do bivaka Bernardinis. Dan prelep, jasno oprano nebo, pa meglice, ki se dvigajo iz globokih dolin Cladorie. Sledi kratek počitek ob čudovitih pogledih na severna ostenja Montaža, Strme peči in seveda gora, ki so od tam v vidnem polju. Sledi še kratek vzpon do ruševin vojaških objektov, potem pa se skobacava v okoli 70 m dolg rov skozi katerega prečiva Cimo Vildiver, svetilka je nujna za varen prehod. Na drugi-severni strani vstopiva v pravo zimo, na polici, po kateri je speljan prvi del poti naju pričaka okoli 25 cm snega, ob previdnosti jo hitro prečiva, zatem še sedelce med obema Špicama in že sva na izklesani polici, ki preseka Cimo Alto, tukaj je snega le za vzorec, je pa nekaj jeklenic potrganih, vendar prehod ni bistveno oviran, čeprav je pot kar izpostavljena. Na drugi strani se po stezici med rušjem povzpneva na vrh, na katerem pa kar zoprno piha, zato se spustiva nekoliko nižje, kjer si vzameva čas za dolge razglede. Potem se vrneva po polici do rova in po njemu nazaj, sledi še kratek vzpon na Malo špico (C. Vildiver), pa spust nazaj do bivaka in na škrbino, potem nekoliko dol, kjer s poti 605 zavijeva v levo na pot 648, potrebno je nekaj prevodnosti na grušču, sledi kratek vzpon, kjer se priključiva na pot, ki pripelje dol s Piparjev in po njej do ceste, ter še dva km po cesti do parkirišča. Tam nekoliko žalosten pogled na prazno gumo, ki je sumljivo prerezana, sledi zamenjava in krajši postanek v Chiout Zucuin, kjer pa Paolota ni na vikendu in zato kar hitro domov. Èeprav sva te gore, ki spadajo med Naborjetske že večkrat obiskala, naju vedno znova očarajo.