FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: ponedeljek, 10. november 2008, ob 19.38 uri; ogledov: 0

Tako lep dan kot je bil današnji je seveda najlepše preživeti v gorah. Ker naju z Marjeto že nekaj časa burijo gore v Karniji tam okoli Zuc dal Bora, sva se zapeljala v dolino Bele, parkirava pod mogočno trdnjavo "Chiusaforte" , ki jo ravno obnavljajo, v bližini zaselka Villanova, nadmorska višina borih 363 m. Po nemarkirani poti se vzpenjava dokler ne prideva na označeno pot 425, ki pripelje iz kraja Chiusaforte in ki je tudi izhodišče za M. Plananizza. Po označeni poti se vzpenjava in kmalu sva pri kapelici ob poti, sledi lagoden vzpon mimo St. Polizza, na višini okoli 950 m se odločiva za varianto 425A po kateri hodiva do križišča s potjo 427, tam zavijeva levo na Forc. Pedot 1230 m, sledi dolgo popotovanje vse do ruševin ogromne kasarne pod M. Cozzarel. Le čemu tak objekt sredi divjih gora? Ker sva za kaki 2 uri prekratka in ker nama ni prav jasno kje bi se na M.Cozzarel sploh lahko povzpela, se odločiva le za še kratek vzpon na Forc. di Rio Molino. Že spodaj pri kasarni je nekdo pod tablo pripisal "Non si passa", kar sicer že vem, saj pred časom nisem mogel čez iz smeri Montusela. S škrbine je sicer čudvit pogled na Montaž, Strmo peč in njene nižje podanike, kjer so prav tako še ostali dolgovi. Po krajšem počitku sestopiva nazaj do kasarne, zatem pa po poti 425 proti dolini, ki pa je do doline še pravo popotovanje mimo opuščenih planin, precej tudi še gor. No ob prvem mraku se le vrneva v dolino. Neskončno dolgo popotovanje po divji samoti, prečenje številnih grap, predvsem za tiste z raziskovalno žilico in veliko vztrajnosti. Èe pa se je kdo že povzpel na M. Cozzarel bi bila vesela kakšne informacije.

igorz: ponedeljek, 10. november 2008, ob 19.38 uri

Tako lep dan kot je bil današnji je seveda najlepše preživeti v gorah. Ker naju z Marjeto že nekaj časa burijo gore v Karniji tam okoli Zuc dal Bora, sva se zapeljala v dolino Bele, parkirava pod mogočno trdnjavo "Chiusaforte" , ki jo ravno obnavljajo, v bližini zaselka Villanova, nadmorska višina borih 363 m. Po nemarkirani poti se vzpenjava dokler ne prideva na označeno pot 425, ki pripelje iz kraja Chiusaforte in ki je tudi izhodišče za M. Plananizza. Po označeni poti se vzpenjava in kmalu sva pri kapelici ob poti, sledi lagoden vzpon mimo St. Polizza, na višini okoli 950 m se odločiva za varianto 425A po kateri hodiva do križišča s potjo 427, tam zavijeva levo na Forc. Pedot 1230 m, sledi dolgo popotovanje vse do ruševin ogromne kasarne pod M. Cozzarel. Le čemu tak objekt sredi divjih gora? Ker sva za kaki 2 uri prekratka in ker nama ni prav jasno kje bi se na M.Cozzarel sploh lahko povzpela, se odločiva le za še kratek vzpon na Forc. di Rio Molino. Že spodaj pri kasarni je nekdo pod tablo pripisal "Non si passa", kar sicer že vem, saj pred časom nisem mogel čez iz smeri Montusela. S škrbine je sicer čudvit pogled na Montaž, Strmo peč in njene nižje podanike, kjer so prav tako še ostali dolgovi. Po krajšem počitku sestopiva nazaj do kasarne, zatem pa po poti 425 proti dolini, ki pa je do doline še pravo popotovanje mimo opuščenih planin, precej tudi še gor. No ob prvem mraku se le vrneva v dolino. Neskončno dolgo popotovanje po divji samoti, prečenje številnih grap, predvsem za tiste z raziskovalno žilico in veliko vztrajnosti. Èe pa se je kdo že povzpel na M. Cozzarel bi bila vesela kakšne informacije.