FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 16. november 2008, ob 20.58 uri; ogledov: 0

Furlanska nižina in tamkajšnje ceste so nama že drugič povzročile nekaj preglavic, ampak kraji Spilimbergo,Maniago in Barcis so bili kljub temu hitro za nama. V kraju Arcola ob začetku ali pa na koncu jezera (Lago di Barcis) na višini borih 428 m je bilo najino tokratno izhodišče. Ker je cesta zaprta za javni promet je bilo treba po lepi asfaltirani cesti kake 3-4 km do Palazzo Prescudin-Villa Emma na višino 640 m, slaba urica hoje. Od tam sva šla v levo sprva po nekakšni makadamski cesti v zatrep doline (Val del Tasseit) od tam pa v številnih okljukih proti bivaku Pastour. Na višini okoli 1300 m pod goro Monte Messer sva zavila v desno in začelo se je eno najbolj divjih in samotnih prečenj kar sva jih doslej hodila proti bivaku Val Zea pod goro Crep Nudo. Prečila sva številne grape, kjer je bila pot ponekod le komaj vidna, se vzpenjala po strmih in izpostavljenih travah, kjer nama je vzpon lajšala jeklenica in kovinske lestve. Tako sva prišla na višino okoli 1560 m, kar je bila tudi najvišja točka poti. Ker je bilo tukaj že okoli 15-20 cm snega je bil sestop kar precej zoprn, predvsem je bila potrebna izredna pazljivost na zelo strmem terenu, ponekod je bil sestop olajšan z jeklenico, ki pa jo je bilo treba tu in tam tudi potegniti iz snega. Po številnih kratkih sestopih in ponovnih vzponih, prečenju številnih globokih grap, nekatere so bile tudi zasute od snežnih plazov, sva po 3.30 h ure prišla do bivaka Val Zea na višino 1245 m. Visoko nad nama se je bohotil Crep Nudo. Sledil je sestop po kar lepi poti proti dolini oz. že prej omenjeni Villa Emma (koča). Od tam naju je čakalo še pešačenje po asfaltu v dolino. Za navedeno popotovanje je po vodniku potrebnih 8-9 ur, midva sva ga opravila v 7.30 h. Priporočljivo za zelo izurjene gornike ali kot je pisalo na eni od tabel (Sentiero per Escursionisti esperti), predvsem pa za zelo vztrajne, saj težavnih sestopov in vzponov ni in ni konca. Bil je lep jasen dan brez oblačka, sonca pa sva bila na vsej poti deležna le dobrih 20 minut, kljub vsemu je bilo kar lepo.

igorz: nedelja, 16. november 2008, ob 20.58 uri

Furlanska nižina in tamkajšnje ceste so nama že drugič povzročile nekaj preglavic, ampak kraji Spilimbergo,Maniago in Barcis so bili kljub temu hitro za nama. V kraju Arcola ob začetku ali pa na koncu jezera (Lago di Barcis) na višini borih 428 m je bilo najino tokratno izhodišče. Ker je cesta zaprta za javni promet je bilo treba po lepi asfaltirani cesti kake 3-4 km do Palazzo Prescudin-Villa Emma na višino 640 m, slaba urica hoje. Od tam sva šla v levo sprva po nekakšni makadamski cesti v zatrep doline (Val del Tasseit) od tam pa v številnih okljukih proti bivaku Pastour. Na višini okoli 1300 m pod goro Monte Messer sva zavila v desno in začelo se je eno najbolj divjih in samotnih prečenj kar sva jih doslej hodila proti bivaku Val Zea pod goro Crep Nudo. Prečila sva številne grape, kjer je bila pot ponekod le komaj vidna, se vzpenjala po strmih in izpostavljenih travah, kjer nama je vzpon lajšala jeklenica in kovinske lestve. Tako sva prišla na višino okoli 1560 m, kar je bila tudi najvišja točka poti. Ker je bilo tukaj že okoli 15-20 cm snega je bil sestop kar precej zoprn, predvsem je bila potrebna izredna pazljivost na zelo strmem terenu, ponekod je bil sestop olajšan z jeklenico, ki pa jo je bilo treba tu in tam tudi potegniti iz snega. Po številnih kratkih sestopih in ponovnih vzponih, prečenju številnih globokih grap, nekatere so bile tudi zasute od snežnih plazov, sva po 3.30 h ure prišla do bivaka Val Zea na višino 1245 m. Visoko nad nama se je bohotil Crep Nudo. Sledil je sestop po kar lepi poti proti dolini oz. že prej omenjeni Villa Emma (koča). Od tam naju je čakalo še pešačenje po asfaltu v dolino. Za navedeno popotovanje je po vodniku potrebnih 8-9 ur, midva sva ga opravila v 7.30 h. Priporočljivo za zelo izurjene gornike ali kot je pisalo na eni od tabel (Sentiero per Escursionisti esperti), predvsem pa za zelo vztrajne, saj težavnih sestopov in vzponov ni in ni konca. Bil je lep jasen dan brez oblačka, sonca pa sva bila na vsej poti deležna le dobrih 20 minut, kljub vsemu je bilo kar lepo.