FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Anonymous: sreda, 20. oktober 2004, ob 7.43 uri; ogledov: 0

Hm, spet ta gonja proti asfaltu Eh, ne bom se ponavljal. Se me pa le spomnite, ko boste preklinjali luknje, jarke in kamenje na kakšnem makadamskem dostopu do začetka ture
Ja prizadevanja za ohranitev gozda pred železjem za smučarijo in umetnimi jezeri ter gramozem kjer so bili prej gozdovi in travnato ruševje res ne bi veljalo razvodeniti s problemom asfalta kot ga nimajo nekateri. Bi pa na primeru Stanja poti, ki je bil načet v tej debati povedal da bo verjeto cez par mesecov vso to prekopano blato in jarki ter dostopi do umetnega jezera lepo prevlečeno z asfaltom in noben se pomislil ne bo da so tam pred letom in pol rastla drevesa in ruševje in bile napeljane planinske steze. Seveda če bo država dala denar za asfaltiranje cest. Namreč to je strategija na Pohorju. Najprej se začne na črno sekati, lokalne inšpekcije sicer odprejo spise, ki ležijo po predalih. Potem se poseg legalizira in na koncu se jamra , da s tem ko je bilo toliko vloženega, da bi bilo na mestu da država potegne še asfalt. Verjamem, da tovrstni problem niti najmanjše povezave z asfaltom, ki ga omenja Filip. Tudi verjamem, da asfalt na Gorjancih kjer s cesto lahko posežeš v samo jedro gozda nima podobnosti s problemom asfalta kot ga omenja Filip. Namreč kjer gre za gozdna jedra nima smisla govoriti o tem da se pripelješ z avtomobilom do neke točke za turo po luknjah . Namreč tovrstna sredogorja lahko z današnjo tehnologijo zemeljskih del tako spremeniš da z avtom prideš do točke tako da ture več nimaš. Torej do samega vrha ali samega centralnega dela gozda. Tu se verjetno krepko razlikujejo gledanja visokogorja in sredogorja. Sredogorje čeprav veliko potrebnejše za sožitje in življenje človeka ( zaradi bogastva gozda ) je tudi veliko občutljivejše. Posegi so nepovratni vsaj v roku treh človeških generacij ( najmanj 3 ). In če rečemo da v roku 1 do 2 generacije morda ali skoraj verjetno do 1800m ne bo imelo smisla govoriti o snegu ( tudi če ga sam proizvajaš s topovi in kemikalijami dodanimi vodi ) potem gre za povsem dolgoročno ne-ekonomsko razmišljanje in očitno kar pravi sogovornik zgoraj potegniti oz. izcediti še zadnje možne cekine iz področja. Namreč takrat. ko snega več ne bo še tistih nekaj smučarskih turistov ne bo prihajalo v obrito in grdo pokrajino. Ampak to je že druga zgodba. Torej Filip to nikakor ni gonja proti asfaltu z vsem spoštovanjem do problema na cesto kot ga vidiš ti na področjih kjer bivaš in delaš ture. Sicer pa ture velja tako organizirati, da se spoštuje gozd oz. če je že škoda avtomobila potem velja kupiti avtomobil za tovrstne namene. Še enkrat pa poudarjem, da očitno govorimo o popolnoma različnih problemih.

Anonymous: nedelja, 17. oktober 2004, ob 22.53 uri

Nič več s čevlji čez Pohorje ampak z avtomobili in še bolj pokritimi ušesi , da si zakrijemo vest pred uničevanjem narave. 1. Maribor Kdor je vajen blata ki leze po pobočju stare FIS proge !?!? 2. Areh, umetna mlaka, novodobno jezero za smučarsko železarijo 3. Ribniško blato od prekopanih jarkov, gradbišče hotela, markacije vodijo naravnost v jezero , porušeno drevje, žerjav in bagri 4. Takoj za Èrnim vrhom do Grmovškovega doma Jarki cca. 1.80 globoki v dolžini 600m in več , markacija se konča naravnost pred jarkom, no če vam ni všeč pa zavijte v gozd proti Mislinji in skupaj nadaljujmo preganjanje gozdnega življa skupaj z gradbinci na vrhu Pohorja 5- Mala Kopa Gramoz čez travnato ruševje in posekana nova smučišča in pod pobočjem še eno strašljivo jezero 6. Kremžarca...še edina prava planinska koča na Pohorju Pri vsemogočnem upam da bo Slovenj Graškim planincem uspelo tako tudi ohraniti kot tudi izoliranost teh nekaj km2 narave od strašljivih gradbenih uničevalnih načrtov zločina nad naravo v centralnem delu Pohorja. Kar se tiče markacij sramota za MB planinska društva morda bi namesto tur po vinorodnih krajih morda kakšen weekend namenili da vsaj postavijo kakšne zasilne oznake na gradbiščih pa če kakšno mnenje podajo v javnem glasilu oz. stališče ali mnenje do železnega turizma na Pohorju tudi ne bi škodilo ( ko se že objavlja v lokalnem javnem časopisju vsaka vaška planinska prireditev in vinski izleti. Od bolečih tem pa se obrača glava ).

Anonymous: torek, 19. oktober 2004, ob 15.08 uri

Ja, tako pač je. Našo lepo Slovenijo je treba uničit... Samo, da si lahko nekateri nabašejo žepe. :( :cry:

Anonymous: torek, 19. oktober 2004, ob 17.03 uri

Ja, tako pač je. Našo lepo Slovenijo je treba uničit... Samo, da si lahko nekateri nabašejo žepe. :( :cry:
Ne razumem zakaj tako mora biti oz na kaksni osnovi bi to clovek moral sprejeti kot folkloro ali kot dejstva od taksnih in drugacnih bogov v tej drzavi? Saj vendar gre za javno lastnino ( no koliko se je je uspelo po tej poti sprivatizirati-na črno je drugo vprasanje )? In niti ne razumem zakaj moram jamrati na pogovornem forumu !? Zakaj ni moznosti kjer bi clovek lahko jasno izjasnil mnenje? In zakaj se planinska drustva ne izjasnijo? Namrec tista akcija objavljena na novicah tukaj na www.pzs.si o akciji ozavescanja ohranitve prvobitnosti Smrekovca je lep primer kako je planinska organizacija povezala interesente v nekem okolju ? Iz danega primera izhajam kot pozitivnega vzorca in vendarle to je tudi poslanstvo planinskih organizacij! ...polniti neke zepe...ja tukaj pa ne morem komentirati verjetno pa je to kar pravite!

MarE69: torek, 19. oktober 2004, ob 18.52 uri

Na Gorjancih se na vse kriplje poskušamo otepati asfalta, čeprav so pritiski hudi, zlasti pred kakšnimi volitvami in podobno :cry:

Anonymous: sreda, 20. oktober 2004, ob 5.59 uri

Na Gorjancih se na vse kriplje poskušamo otepati asfalta, čeprav so pritiski hudi, zlasti pred kakšnimi volitvami in podobno :cry:
Èestitam če vam uspe poti ohraniti pred stanjem asfalta ( tema je namreč stanje poti ) in ste v tem prizadevanju enotni potem vsa čast. Upam, da se vam ne bo našel podjetnež, ki bo želel postaviti snežne topove in umetna akumulacijska jezera za snežne topove. Problem je namreč, da so snežni topovi očitno v tujini že na razprodaji in so zelo lahko dostopni za vsakega, ki ima količkaj kapitala. Zemeljska dela pa so že tudi poceni ( za snežne topove ). Tako da lahko cele hektare zemljišča spremeniš ( in vse poti ) hitro in učinkovito. Eden mesec te ni gor pa je že vse drugačno. Sicer pa kar naprej v prizadevanju neokrnjenih Gorjancev. Vaša prizadevanja so zmaga in alibi tudi za druge, ki si želijo neokrnjenih predelov. Še enkrat bi poudaril tisti primer akcije na Smrekovcu objavljen tukaj gor. In vsa pohvala. Sedaj imam vsaj s čim mahati kot pozitivnim primerom delovanja in akcije planinskih društev .

Filip: sreda, 20. oktober 2004, ob 6.51 uri

Hm, spet ta gonja proti asfaltu Eh, ne bom se ponavljal. Se me pa le spomnite, ko boste preklinjali luknje, jarke in kamenje na kakšnem makadamskem dostopu do začetka ture

Anonymous: sreda, 20. oktober 2004, ob 7.43 uri

Hm, spet ta gonja proti asfaltu Eh, ne bom se ponavljal. Se me pa le spomnite, ko boste preklinjali luknje, jarke in kamenje na kakšnem makadamskem dostopu do začetka ture
Ja prizadevanja za ohranitev gozda pred železjem za smučarijo in umetnimi jezeri ter gramozem kjer so bili prej gozdovi in travnato ruševje res ne bi veljalo razvodeniti s problemom asfalta kot ga nimajo nekateri. Bi pa na primeru Stanja poti, ki je bil načet v tej debati povedal da bo verjeto cez par mesecov vso to prekopano blato in jarki ter dostopi do umetnega jezera lepo prevlečeno z asfaltom in noben se pomislil ne bo da so tam pred letom in pol rastla drevesa in ruševje in bile napeljane planinske steze. Seveda če bo država dala denar za asfaltiranje cest. Namreč to je strategija na Pohorju. Najprej se začne na črno sekati, lokalne inšpekcije sicer odprejo spise, ki ležijo po predalih. Potem se poseg legalizira in na koncu se jamra , da s tem ko je bilo toliko vloženega, da bi bilo na mestu da država potegne še asfalt. Verjamem, da tovrstni problem niti najmanjše povezave z asfaltom, ki ga omenja Filip. Tudi verjamem, da asfalt na Gorjancih kjer s cesto lahko posežeš v samo jedro gozda nima podobnosti s problemom asfalta kot ga omenja Filip. Namreč kjer gre za gozdna jedra nima smisla govoriti o tem da se pripelješ z avtomobilom do neke točke za turo po luknjah . Namreč tovrstna sredogorja lahko z današnjo tehnologijo zemeljskih del tako spremeniš da z avtom prideš do točke tako da ture več nimaš. Torej do samega vrha ali samega centralnega dela gozda. Tu se verjetno krepko razlikujejo gledanja visokogorja in sredogorja. Sredogorje čeprav veliko potrebnejše za sožitje in življenje človeka ( zaradi bogastva gozda ) je tudi veliko občutljivejše. Posegi so nepovratni vsaj v roku treh človeških generacij ( najmanj 3 ). In če rečemo da v roku 1 do 2 generacije morda ali skoraj verjetno do 1800m ne bo imelo smisla govoriti o snegu ( tudi če ga sam proizvajaš s topovi in kemikalijami dodanimi vodi ) potem gre za povsem dolgoročno ne-ekonomsko razmišljanje in očitno kar pravi sogovornik zgoraj potegniti oz. izcediti še zadnje možne cekine iz področja. Namreč takrat. ko snega več ne bo še tistih nekaj smučarskih turistov ne bo prihajalo v obrito in grdo pokrajino. Ampak to je že druga zgodba. Torej Filip to nikakor ni gonja proti asfaltu z vsem spoštovanjem do problema na cesto kot ga vidiš ti na področjih kjer bivaš in delaš ture. Sicer pa ture velja tako organizirati, da se spoštuje gozd oz. če je že škoda avtomobila potem velja kupiti avtomobil za tovrstne namene. Še enkrat pa poudarjem, da očitno govorimo o popolnoma različnih problemih.

dubidus: ponedeljek, 14. november 2005, ob 11.54 uri

Pa to je vendar groza, kar se dogaja na Pohorju zadnje čase. Zasebniki najprej postavijo lesene ute,potem pa takoj začnejo betonirat. Ni strategije,ni razvoja, samo uničevanje. Sram jih je lahko, ne razumem zakaj nihče ne povzdigne glasu. da ne govorim o motoristih,motornih saneh, džipih. Se mi pa zdi, da ta "razvoj" močno podpira Mariborsko pohorje,vse si namreč lastninijo Mariborčani.Sramota!!!!!

dubidus: ponedeljek, 14. november 2005, ob 12.27 uri

:cry: :cry: