FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

turbo: ponedeljek, 3. avgust 2009, ob 11.31 uri; ogledov: 0

Ko sva se v soboto z Matjažem povzpela na Veliki Koritnik, nama je pogled velikokrat "ušel" proti Krniškim skalam. Matjaž je predlagal, da bi se naslednji dan podala na njih in ker sem se leto nazaj že povzpel na njih po zahodnem grebenu in mi je bila tura takrat zelo všeč, sva bila mimogrede zmenjena. V nedeljo zjutraj sva bila zopet na Mokrinah (Nassfeld). Oprostite, smo bili, kajti z nama je bila tudi Irena. Parkirali smo pri planini Watschiger Alm in se preko smučišča povzpeli na sedlo Kuehweger Toerl, od tam pa levo na stranski vrh Kammleiten. Od tam pa nazaj na sedlo in do začetka zahodnega grebena Krniških skal. Pot po zahodnem grebenu je sicer markirana, a nezavarovana. Poplezavanje ne preseže .I. stopnje, je pa pot sem ter tja izpostavljena, tako da je nekaj izkušenj vsekakor potrebno imeti. Užitkov polno poplezavanje je kar prehitro minilo in hitro smo bili na vrhu. Na grebenu smo bili sami, medtem ko smo med sestopom, ki smo ga opravili po poti, ki pelje pod ostenjem Krniških skal, srečevali prave trume planincev in izletnikov. Ni kaj, v Italiji imajo Feragosto, pa še sedežnica je medtem začela obratovati. Za zaključek smo imeli še narodno-zabavno veselico na Mokrinah (tradicionalno prijateljsko srečanje pokrajin Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Vzpon na Krniške skale najlažje opišem kot kratko a sladko !

turbo: ponedeljek, 3. avgust 2009, ob 11.31 uri

Ko sva se v soboto z Matjažem povzpela na Veliki Koritnik, nama je pogled velikokrat "ušel" proti Krniškim skalam. Matjaž je predlagal, da bi se naslednji dan podala na njih in ker sem se leto nazaj že povzpel na njih po zahodnem grebenu in mi je bila tura takrat zelo všeč, sva bila mimogrede zmenjena. V nedeljo zjutraj sva bila zopet na Mokrinah (Nassfeld). Oprostite, smo bili, kajti z nama je bila tudi Irena. Parkirali smo pri planini Watschiger Alm in se preko smučišča povzpeli na sedlo Kuehweger Toerl, od tam pa levo na stranski vrh Kammleiten. Od tam pa nazaj na sedlo in do začetka zahodnega grebena Krniških skal. Pot po zahodnem grebenu je sicer markirana, a nezavarovana. Poplezavanje ne preseže .I. stopnje, je pa pot sem ter tja izpostavljena, tako da je nekaj izkušenj vsekakor potrebno imeti. Užitkov polno poplezavanje je kar prehitro minilo in hitro smo bili na vrhu. Na grebenu smo bili sami, medtem ko smo med sestopom, ki smo ga opravili po poti, ki pelje pod ostenjem Krniških skal, srečevali prave trume planincev in izletnikov. Ni kaj, v Italiji imajo Feragosto, pa še sedežnica je medtem začela obratovati. Za zaključek smo imeli še narodno-zabavno veselico na Mokrinah (tradicionalno prijateljsko srečanje pokrajin Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Vzpon na Krniške skale najlažje opišem kot kratko a sladko !

Marijana & Marko: ponedeljek, 3. avgust 2009, ob 19.49 uri

Za tako hudo kratko turo pa tako dolga vožnja. Gotovo se bolj spodobi štartati spodaj nad vasjo Moderndorf pri Hermagorju (Klammeingang, 630 m). Potem pa po Učni poti (vstopnina 4 eur) ob potoku/soteski Garnitzen. Nad to zanimivo potjo (mostički, izklesane police, lesene police, jeklenice - zgoraj je prava feratica) se lahko naredi krog. Gor čez Kuhweger Alm in po zgoraj opisanem Z grebenu na vrh Gartnerkofla. Dol po normalki in po potki čez V del smučišča v sotesko potoka Garnitzen. Tudi spodaj se da namesto učne poti po varianti...

Vid_P: sobota, 5. december 2009, ob 21.49 uri

Še bolje bi pa bilo skozi Garnitzenklamm in po SZ grebenu na Gartnerkofel, potem pa dol na Mokrine, kjer bi te čakalo kolo :)

vstarc16: četrtek, 21. januar 2010, ob 22.35 uri

V soboto sem končno začel turno sezono. Zaradi težav, ki jih imam z gležnjem v zadnjem času sva se odločila za nekoliko krajšo (650 m vzpona) turo na Gartnerkofel nad Mokrinami. Z prelaza zavitega v meglo sva se po smučišču povzpela na Gartnersattel; nad 1800 m je naju pozdravil sonček, precj višje kot je bilo napovedano. Sledi od vrha smučišča proti vrhu je bilo kar dosti, ampak manj kot sva pričakovala zaradi bližine smučišča. Na vrhu sva imela pravljični razgled , skoraj v bezvetrju, tako da sva uživala kar eno uro. Spust sva začela ob 3, kar je seveda prepozno za vožnjo po pršiču, ampak so razmere bile solidne, v glavnem predelani sneg, dalo se najti še nakaj celca. Žal sva hitro bila na smučišču, potem še nekaj uživanja na soncu ter smuk po megli do avta. Za začetek odlično. Vanja