FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

turbo: četrtek, 7. julij 2011, ob 9. uri; ogledov: 30

V noči iz četrtka na petek smo se zapeljali v Švico, vse do vasice Saas Grund (~700km). Zaradi slabega vremena med vožnjo smo bili za kake 2h v zamudi, tako da načrtovanega pristopa na Weissmies nismo opravili, smo pa opravili aklimatizacijo do slabih 3900m in obnovili osnove gibanja po ledeniku. Vrh je sicer bil blizu, zadnja gondola v dolino pa prav tako in raje smo se dol peljali, kot pa da bi pešačili 1600m. Popoldan smo se prepeljali v drugo dolino, večer pa izkoristili za pohajkovanje po Zermattu. Po prenočitvi v Randi smo se v soboto povzpeli do koče Domhutte, 2940m. Vzpona je bilo za 1533m oziroma dobre 4h hoje. Višje smo bili, lepše je bilo, kar se panorame tiče pa sta kraljevala Matterhorn desno in Weisshorn za našim hrbtom. V nedeljo pa je šlo zares. Bujenje ob 2h, zajtrk ob 2.30h in pot pod noge ob 3h. V soju čelnih svetilk smo kar hitro prišli do Festijocha, ki smo ga preplezali vsak po svoje, to je nenavezani, saj težave niso presegle .II. stopnje. Vrh tega skalnega dela, na okoli 3800m, pa nas je že obsijalo sonce, ki je prijetno grelo. V varni razdalji od serakov smo se malce spustili, prečili ledenik (nekaj razpok), nato pa zložno, višini primerno hitro , stopili najvišjemu švicarskemu vrhu naproti. Počasi smo pridobivali višino, vrh je bil vse bližje in bližje in po slabih 7h hoje smo stali na njem. Najhitrejši so vzpon opravili v slabih 6h urah, tako da naš "rezultat" še zdaleč ni bil slab. Višina nad 4500m in kar močan severni veter sta poskrbela za primerno nizko temperaturo, tako da na vrhu prav dolgo nismo vztrajali. Že nekaj sto metrov nižje pa je bilo skoraj poletno vroče in tam smo še enkrat počili. Nato pa zložno nazaj do Festijocha, preko njega z dvemi spusti po vrvi (hitreje, varneje in nenazadnje zabavneje), nekaj malega muke po že preveč omehčanem spodnjem ledeniku in na koncu po moreni nazaj do koče. Po počitku in okrepčilu pa še dooolg sestop v dolino. Kar naporen dan je bil za nami. Od koče do vrha smo imeli 1605m vzpona, z vrha do doline pa reci in piši kar 3138m sestopa. Ni čudno, da smo bili na nogah od 3h zjutraj pa vse do 19h zvečer. Vsekakor pa čudovita tura, izvrstne razmere, prekrasno vreme in nadvse prijetna družba.

turbo: četrtek, 7. julij 2011, ob 9. uri

V noči iz četrtka na petek smo se zapeljali v Švico, vse do vasice Saas Grund (~700km). Zaradi slabega vremena med vožnjo smo bili za kake 2h v zamudi, tako da načrtovanega pristopa na Weissmies nismo opravili, smo pa opravili aklimatizacijo do slabih 3900m in obnovili osnove gibanja po ledeniku. Vrh je sicer bil blizu, zadnja gondola v dolino pa prav tako in raje smo se dol peljali, kot pa da bi pešačili 1600m. Popoldan smo se prepeljali v drugo dolino, večer pa izkoristili za pohajkovanje po Zermattu. Po prenočitvi v Randi smo se v soboto povzpeli do koče Domhutte, 2940m. Vzpona je bilo za 1533m oziroma dobre 4h hoje. Višje smo bili, lepše je bilo, kar se panorame tiče pa sta kraljevala Matterhorn desno in Weisshorn za našim hrbtom. V nedeljo pa je šlo zares. Bujenje ob 2h, zajtrk ob 2.30h in pot pod noge ob 3h. V soju čelnih svetilk smo kar hitro prišli do Festijocha, ki smo ga preplezali vsak po svoje, to je nenavezani, saj težave niso presegle .II. stopnje. Vrh tega skalnega dela, na okoli 3800m, pa nas je že obsijalo sonce, ki je prijetno grelo. V varni razdalji od serakov smo se malce spustili, prečili ledenik (nekaj razpok), nato pa zložno, višini primerno hitro , stopili najvišjemu švicarskemu vrhu naproti. Počasi smo pridobivali višino, vrh je bil vse bližje in bližje in po slabih 7h hoje smo stali na njem. Najhitrejši so vzpon opravili v slabih 6h urah, tako da naš "rezultat" še zdaleč ni bil slab. Višina nad 4500m in kar močan severni veter sta poskrbela za primerno nizko temperaturo, tako da na vrhu prav dolgo nismo vztrajali. Že nekaj sto metrov nižje pa je bilo skoraj poletno vroče in tam smo še enkrat počili. Nato pa zložno nazaj do Festijocha, preko njega z dvemi spusti po vrvi (hitreje, varneje in nenazadnje zabavneje), nekaj malega muke po že preveč omehčanem spodnjem ledeniku in na koncu po moreni nazaj do koče. Po počitku in okrepčilu pa še dooolg sestop v dolino. Kar naporen dan je bil za nami. Od koče do vrha smo imeli 1605m vzpona, z vrha do doline pa reci in piši kar 3138m sestopa. Ni čudno, da smo bili na nogah od 3h zjutraj pa vse do 19h zvečer. Vsekakor pa čudovita tura, izvrstne razmere, prekrasno vreme in nadvse prijetna družba.