Planinska zveza Slovenije

pohodnik · Nazadnje urejal/a pohodnik 03.09.2005 14:50; skupaj popravljeno 3 krat

EVROPSKI PEŠPOTI E6 IN E7

Slučajno sem izvedel za evropski pešpoti E6 in E7. Prva gre na slovenskem ozemlju iz Radelj ob Dravi do Strunjana. Druga pa z mejnega prehoda Robič (Kobarid) do Bistrice ob Sotli. Obe poti sta zarisani v publikacijah: Slovenija turistični atlas in izletniških kartah Kod&Kam.

Podrobnosti o teh dveh poteh so opisane v popotnih knjižicah "E7 od Soče do Sotle" (izdana 1988) in "Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana E6-SLO".

Vedno sem si želel hoditi po Sloveniji in ostalih državah, a ne po prometnih cestah. Na ta način spoznavamo različne kraje ob poti, njihove lepote, urimo se v orientaciji, skratka uživamo v naravi v vseh njenih lepotah.

Po drugi strani pa nam pretijo vse njene nevarnosti od slabega vremena, zveri, izgubljanja na poti zaradi pomanjkljivih planinskih oznak ipd.

Del doživetij iz pohodov po evropskih pešpoteh E6 in E7, si lahko ogledate, če kliknete na povezavo.

Če boste pa še vi dodali kaj glede svojih doživetij oziroma pogledov na evropske pešpoti po Sloveniji in Evropi, bo pa "super". Posebno sedaj, ko je izšla nova knjiga pri Mladinski knjigi: Evropska pešpot E6.

marfi · Moderator

Mislim, da se stanje na poti od Evropohoda 2001 ni kaj bistveno premaknilo. Upam, da se motim.

barby

Opis na ponujenem linku je tak, da glava boli: Blegoš-ne Bleguš, Govejk-ne Govejek, tudi bunkerji v škofjeloškem hribovju niso iz prve sv. vojne, ampak so bili zgrajeni tik pred začetkom druge. Sicer pa pot ni za to nič kriva. Njen smisel pa je prav gotovo, da se spotoma tudi česa naučimo. Embarassed

marfi · Moderator

Če so podatki povzeti po zgoraj citirani knjižici, je razlog za glavobol še toliko večji.

pohodnik

POHODI PO EVROPSKIH PEŠPOTEH E6 IN E7

Na tem mestu predlagam naslednji pohod po evropski pešpoti E7: Polhov gradec -Tošč - Pasja ravan - Planina nad Horjulom - Smrečje - Ulovka - Vrhnika. Dolžina proge je okoli 45 km. Na štart nordijske hoje - Polhov Gradec - se je možno pripeljati z avtobusom iz Ljubljane. Iz cilja nordijskega pohoda - Vrhnike - pa prav tako vozijo številni avtobusi proti Ljubljani.

1. del zemljevida pohoda
2. del zemljevida pohoda
3. del zemljevida pohoda

EVROPSKI PEŠPOTI PO SLOVENIJI E6 IN E7

Več o slovenskih evropskih pešpoteh E6 in E7 si lahko preberete spodaj.

Možno se je včlaniti v klub popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji.

Več...
Več...

Evropski pešpoti E6 in e7 po Sloveniji sta vrisani tudi v izletniške karte Kod&kam in v knjigo: Slovenija turistični atlas.

Več...
Več...

Izšla pa je tudi nova publikacija o E6: Evropska peš pot E6 Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana.

Več...

Vtise iz pohodov po E7 si lahko preberete po kliku na povazavo.

P.S: Hvala za opozorilo na napake, ki sem jih tudi popravil v blogu.

pohodnik

marfi · Moderator

Po E-poteh se nikoli nisem odpravil načrtno. Posamezne manjše dele sem prehodil (in prevozil Evil or Very Mad

) le v okviru ostalih planinskih tur.

V celoti sem tako obdelal E7 med Robičem in Stržiščem, E6 pa od Skadanščine do Strunjana.

Pod Med Robičem in vasjo Krn gre po cesti, kar mi ni preveč všeč, naprej do planin Pretovč in Medrja pa je kar zgledno markirana. Le pot do Javorce se preko planin nekoliko izgublja. Še dobro, da gre pot v glavnem po avstroogrski mulatjeri (1. sv. vojna). Nadaljnje pešačenje po makadamu do Tolmina tudi ne more biti pretirano zanimivo, vzpon do Tolminskih Raven je večidel po cesti, naprej pa po italijanski mulatjeri (medvojno obdobje), kjer je slabo označeno nadaljevanje nad Kneškimi Ravnami. Več o tem odcepu bi najbrž znal povedati jkocja4, saj je pot (bila) neočiščena in na določenih delih nerazpoznavna.

No, nekje sem bral, da je tisti čuden prehod pri tunelu pod Špičasto Kupo obnovljen (geološka točka 80), zato je najbrž tudi odcep pri Kneških Ravnah urejen.

Od Skadanščine do Strunjana je pot zanimiva le do Kubeda, ostalo do Belvederja pa je mučna hoja po asfaltu z izjemo kilometra po slemenu nad Izolo in 100 metrov pri odcepu s Parenzane proti Belvederju (slabo označeno, saj je talne oznake prekril asfalt).

Na ostala vpašanja nimam odgovora, le to sem prebral, da je menda E6 v prvih desetih letih prehodilo okoli 5000 ljudi.
Nekaj povezav:

- Homepage of the European Ramblers Association
- E6 - od Drave do Jadrana

vir: Nova proga, Slovenske železnice, september 2004 (pdf, 1,7 MB).

pohodnik

V blogu je dodan pohod Stari trg pri Ložu - Snežnik - Ilirska Bistrica (E6)

pohodnik

Malo sem surfal po internetu z namenom, da pridobim informacije o evropskih pešpoteh. Dobil sem kar nekaj tujih spletnih strani, ki se nanašajo na to temo:

http://www.era-ewv-ferp.org/?E7

http://www.era-ewv-ferp.org/?E6

http://www.era-ewv-ferp.org/?Epaths

http://www.walkingontheweb.co.uk/index.htm

http://www.ramblers.org.uk/forum/default.asp

http://www.walk.eaglebase.co.uk/

http://www.franceonfoot.com/

pohodnik

Še naslov slovenskih spletnih strani o evropskih pešpoteh E6 in E7:

http://www.planinskivestnik.com/arhiv/2004/02/literatura.htm

http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=324

http://www.obcina-ig.si/obcina-ig/Znamenitosti/Naravne%20znamenitosti/Vrhovi/predgozd.htm

http://www2.arnes.si/~osljptvl1s/sola/zid2.html

http://kid.kibla.org/~zgs/TG2001/EvroP2001/evrop2001.html

http://www.geocities.com/jamnikjanez/sprehpot.htm

http://www.geabios.com/?content=http://www.geabios.com/html/misc/littlehelp/0003/index.htm

pohodnik

Evropske pešpoti se ne vzpenjajo na vrhove, ampak hojo v dalj spodbujajo s povezovanjem različnih pokrajin, dolin in grebenov, skozi gozdove in skozi naseljen svet. Velikih višinskih razlik je na njih malo. Zato morda niso tako priljubljene kakor hribolazenje, vendar vsebujejo kakovost, ki je danes težko ulovljiva dobrina: čas. In daljave. Od višine se rado zvrti, daljave pa širijo zavest. Nikoli jih ni preveč, lepote pa so vedno razsežnejše (Vir: Corstese, Dario. 2003. Pot od Soče do Sotle in Mure. Gea – življenje sveta: marec 2003.)

marfi · Moderator

Ti si pa še hujši od Jureta, da iz treh glasov delaš povzetke. Laughing

Žalosto je, da večkrat markirana pot poteka po cesti, čeprav bi se jo dalo lepše speeljati po vzporednem kolovozu ali stezi.

Razloga sta najbrž dva:
1.) Prej je markirana pot potekala po kolovozu, ki se je sčasoma spremenil v cesto ali
2.) Poti so namenoma speljane po cestah, da ni treba neprestano čistiti steze.

Mitja

pohodnik

Imam informacije od gospoda Toneta Lešnika iz Zavoda za gozdove, da bo v letu 2006 izšel vodnik po E7, avtorja Daria Corteseja.

Informiran pa sem tudi, da je na Notranjskem in v kočevskih gozdovih kar precej medvedov in je srečanje z njimi precej verjetno. Boljše je, da hodi večja skupina, da odganja medvede z govorjenjem.

Srečanje z volkovi je manj verjetno na teh področjih, možno pa je.

Vprašal pa bi, ali mogoče, kdo ve, kako je potrebno reagirati, če zagledaš medveda v tvoji bližini. Predvidevam, da te ne napade kot kakšen pes na vasi. Če se pa to zgodi, pa verjetno ni pomoči. Poleg tega pa to verjetno ni tako plašna žival kot je srna. Ko te zagleda, zbeži.

Mogoče bi si moral ogledati kakšnega medveda oz. volkove v živalskem vrtu, da bi videl kakšna žival je to. Sicer sem te živali že nekajkrat videl na televiziji. Izgledajo ljubko, v resnici pa so zelo nevarni.

marfi · Moderator

Z medvedi imam le pozitivne izkušnje. V treh srečanjih nisem bil nikoli v nevarnosti.

Kako ukrepati pri srečanju z medvedom, so najbolje razdelali kolesarji:
http://tabla.bike.si/viewtopic.php?t=4584

Seveda teorija odpove, če so mladiči v bližini, kot se je zgodilo pred kratkim:
http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20050827_2060800.php?Nt5=11

Tudi na Krimu so očitno pogosti:
http://tabla.bike.si/viewtopic.php?t=16165