NOVICE  

Na svetovnem prvenstvu v Andori leta 2010 je dosegel 16. mesto med posamezniki. V mednarodnem merilu pa veliko pomeni zmaga na Mountain attacku 2010 in drugo mesto na Dachstein extremu 2010. Sezono 2010/ 2011 je začel odlično, na treh mednarodnih tekmah je dosegel tri druga mesta: na dveh tekmah Vertical Race v Italiji in na tekmi v Gosau, v Avstriji, kjer so naši reprezentanti dosegli izjemen skupinski uspeh.


foto Iztok Cukjati

S katerimi športi si se ukvarjal v preteklosti?
V osnovni šoli in začetku srednje šole sem treniral športno plezanje. Kmalu pa sem začel tudi z gorskim tekom in turnim smučanjem.

Kaj te je pri tekmovalnem turnem smučanju pritegnilo in kdaj?
Že od nekdaj mi je najbolj všeč, ker se dogaja v gorah, na prostem. Še posebej sem to začel ceniti po osmih letih treninga na umetni plezalni steni. Sedaj si ne predstavljam več dneva, da ne bi bil nekje v hribih. Najlepše je narediti turno smuko s prijatelji v lepem vremenu in dobrih snežnih razmerah. Takrat odklopim vse ostale misli in uživam.

Katera je bila najtežja dirka, na kateri si tekmoval?
Ni nujno, da sem na najtežji dirki tudi najbolj trpel. Veliko je odvisno od dnevne forme in počutja. Spomnim se, da sem bil povsem izčrpan na drugi etapi Pierra Mente leta 2009. Nato sem naslednja dva dneva tekmoval odlično. Veliko je odvisno od počutja in od tega ali mi proga ustreza.

V kateri disciplini najraje tekmuješ (vzpon, pari, posamezno)?
Včasih sem najraje tekmoval v vzponu. Sedaj pa mi je zagotovo ljubša tekma posameznikov, tudi rezultate imam zadnja leta boljše tu. Nenazadnje je to tista tekma, ki v turnem smučanju šteje največ.

Na kakšen način potekajo tvoje priprave čez leto?
Preko poletja skušam delati čim bolj raznolike treninge - gorski teki, kolesarjenje, hribolazenje, plezanje itd. Vedno si tudi izberem nekaj tekem preko poletja, bolj kot motivacijo za trening. Mimogrede, v 2010 sem bil član reprezentance v gorskih tekih in se kvalificiral na svetovno prvenstvo na Veliki planini. Letos se bom verjetno bolj posvetil gorskim maratonom. Septembra navadno začnem s specialno pripravo, daljšimi treningi, vadbo z rolkami za klasični tek na smučeh. Konec oktobra pa je zadnji čas, da začnem s snežnim treningom, ki ga navadno opravim pri prijatelju v Dolomitih, ko pa je sneg pri nas, pa večinoma na Zelenici. Nato sem praktično do začetka maja vsak dan na turnih smučeh.

Kako bi ocenil pretekle sezone in kakšna so pričakovanja za letošnjo?
Vesel sem, da se rezultati iz leta v leto izboljšujejo. To kaže na to, da s trenerjem Iztokom Cukjatijem dobro sodelujeva. Treba pa je vedeti, da se oba še učiva, saj v Sloveniji nihče še ni bil boljši v tem in sama premikava meje slovenskega turnega smučanja naprej. Moje želje so zagotovo poseči tudi v sam vrh svetovnega turnega smučanja. Kakšna bo realnost pa bomo videli. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na to. Eden osnovnih je že ta, da ima večina najboljših turnih smučarjev status profesionalnih športnikov. To je osnova, ker za vrhunske rezultate potrebuješ minimalno 4 ure treninga dnevno in posledično seveda ogromno počitka.

Tvoj moto, ki te žene naprej? 
Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto.

Pripravila Friko.si, ZM


foto Iztok Cukjati