NOVICE  

Prisotne so pozdravili predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan, načelnik Komisije za športno plezanje PZS Tomo Česen in župan občine Domžale Toni Dragar.

                                    Razglasitev vrhunskih dosežkov v alpinizmu

Strokovno skupino za izbor najuspešnejših alpinistov so sestavljali Tone Škarja (Komisija za odprave v tuja gorstva PZS), Miha Habjan (Komisija za alpinizem PZS), Tina Di Batista, Tadej Debevec, Milan Romih, Urban Golob in Peter Mežnar.
Pri zbiranju, primerjavi in izboru najkvalitetnejših alpinističnih vzponov je vedno težka odločitev, na koncu pa so izbrani najuspešnejši alpinisti dobili prepričljivo večino glasov. »Pri fantih so bili vzponi dokaj izenačeni,« pravi načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan, »prevladali so vnovična (kot dolgoletna) premočrtna kvaliteta vzponov ter kreativnost in uspešnost na odpravah. Pri najbolj perspektivnih so bili vzponi tudi dokaj izenačeni, pretehtala pa je visoka raven kvalitetnih vzponov. Pri dekletih so, razen z eno izjemo, kjer kvaliteta vzponov odstopa od povprečja, najboljši vzponi dokaj primerljivi.«

Najuspešnejši alpinist v letu 2010 je Andrej Grmovšek.
Najuspešnejša alpinistka v letu 2010 je Martina Čufar.
Najperspektivnejši alpinist v letu 2010 je Matic Obid.

Najuspešnejši alpinist v 2010 Andrej Grmovšek, najuspešnejša alpinistka v 2010 Martina Čufar in najperspektivnejši alpinist v 2010 Matic Obid, foto Jernej Arčon

Podeljene so bile tudi nagrade za posebne dosežke v alpinizmu, prejeli so jih: Anastasija Davidova, David Debeljak (za perspektivne dosežke), Matjaž Jeran, Luka Krajnc, Tadej Krišelj (za perspektivne dosežke), Luka Lindič, Nejc Marčič (za perspektivne dosežke) in Neda Podergajs.

Obrazložitev izbora

Andrej Grmovšek (AO Kozjak iz Maribora) - Najuspešnejši alpinist za leto 2010
Andrejev vsakoletni seznam vrhunskih vzponov je pravzaprav že dolgoletna stalnica. Prosti vzponi v alpskih stenah ali najbolj odmaknjenih stenah različnih gorstvih so vedno opravljeni na način, ki danes edino pomeni vrhunskost. Andreja odlikujeta odlična psihična in fizična pripravljenost ter izjem-na domiselnost pri izbiri ciljev na odpravah, kjer redno uresničuje cilje na najvišji ravni. Leto je začel z dvema dobrima prostima ponovitvama v Štajerski Rinki, nadaljeval s serijo prostih ponovitev v alpskih stenah, odlično bero vzponov pa končal na odpravi Cirque of Unclimbables.
Seznam pomembnih vzponov v letu 2010:
• Via Sandro Pertini, Velika Cina, IX, 250 m, prva prosta ponovitev
• Power of Silence, Middle Huey Spire, V, 5.12c (13a), 400 m
• Riders on the Storm, East Huey Spire, V, 5.12d, 400 m
• Unforgiven, Mt. Yamnusk, 5.11c, 280 m, na pogled
• Via Cattedrale, Marmolada, X-, 650 m
• Brid klina, Anida Kuk, 7c, 350 m, na pogled
• Obraz, Planja, VIII/VII+, 350 m, druga prosta ponovitev
• Ledenka, Štajerska Rinka, M8, AI6, 550 m, druga ponovitev (prva v sezoni)

Martina Čufar (AO Mojstrana) - Najuspešnejša alpinistka za leto 2010
Martina formalno še ni alpinistka, vsekakor pa lahko z veseljem zatrdimo, da so vzponi, ki jih opravlja v zadnjih letih še kako alpinistični. Zgodba Martine Čufar v športnem plezanju je poznana. Njen visok športno plezalni nivo je v zadnjih letih prenesla v alpske stene ter v stene nad dolino Yosemitov. Njeni skalni vzponi, način in predvsem visok nivo, postajajo nov standard v slovenskem ženskem alpinističnem skalnem plezanju. To je dejstvo, ki se ga moramo zavedati in ga ne smemo prezreti. Pristopi v alpinizmu so različni in edinstveni, prav tak je tudi pristop Martine Čufar. Specifičen zaradi športnoplezalne poti, pošten in vsega spoštovanja vreden.
Seznam pomembnih vzponov v letu 2010:
• Les dents de l'amer, Balme/Cluses, 7c+, 800 m
• Axe du mal, Tadrarat/Taghia, 7c, 500 m
• Babybel, Paroi de Cascade/Taghia, 8a, 300 m
• Super Dupont, Face Sude de L'aiguille du Midi, 7b, 160 m
• Ligne blanche, La Chandelle, 7a+, 200 m
• L'echo des alpeges, Gran Capucin, 7a+, 400 m
• Duel, Balme/Cluses, 8a, 170 m
• Le Corazon, El Capitan, 8a (C2), 1000 m

Matic Obid (AO Nova Gorica)  ̶  Najperspektivnejši alpinist za leto 2010
Matic Obid pleza dobrih 5 let in v tem obdobju je nanizal preko 300 alpinističnih vzponov v domačih in tujih gorah. Alpinist je postal leta 2009. Plezal je že v ZDA, perujskih Andih ter v Pakistanu. Matica odlikujejo zagnanost in pravilen pristop, kar se že kaže v njegovih vrhunskih vzponih. Odlikuje ga visok športnoplezalni nivo, ki ga prenaša v velike alpske stene. V letu 2010 je opravil več težkih vzponov v ledu in v kombiniranih smereh nad Chamonixom, nadaljeval v kopnih stenah domačih gora in v Dolomitih, v plezališčih pa je plezal smeri težavnosti do 8b. Vsekakor se na Matica računa tudi v prihodnjih letih.
Seznam pomembnih vzponov v letu 2010:
• Late to Say I'm Sorry, Grande Rocheuse, V,6,M7, 1000 m
• Vol de Nuit, Mt. Blanc du Tacul, IV, M8-, 450 m
• Irreale, Marmolada, 7a+, 1000 m
• Bergantova + Čopov steber, Triglav, VIII+/IX-, VI, 1000 m
• Mali princ, Golarjeva peč, VIII+/IX-, 240 m
• Scotonata Galactika, Cima Scotoni, 7b+, 450 m, na pogled
• Brid klina, Anida Kuk, 7c, 350 m
• Rumeni strah, Anića Kuk, 7c, 350 m
• Membrana Direkt, Loška Stena, WI 7-, 120 m, prvenstven vzpon

-------

Andrej, ki pleza že več kot dvajset let, je po izboru v pogovoru spregovoril o svoji lanskoletni sezoni, o vtisih z atraktivne odprave v odmaknjeni predel na severu Kanade, kjer sta plezala z ženo Tanjo; kaj mu pomeni že tretji naslov za najboljšega alpinista v preteklem letu, in tudi, kakšni so plani v prihodnje (pripravil Bor Šumrada).

Martina je bila nad izborom presenečena, saj uradno ni alpinistka, in je bila hkrati vesela, da so opazili njene uspehe. Njeni lanskoletni vzponi predstavljajo zelo visoke standarde v slovenskem ženskem alpinističnem plezanju. Prednost pred ostalimi alpinističnimi kolegicami ji daje verjetno športnoplezalska natreniranost iz preteklih let. "Seveda pa zelo spoštujem vse druge alpinistke, ki se podajajo v gore, kjer je sneg, led in zahtevni dostopi, česar jaz zagotovo nikoli ne bom počela. Ostajam v suhih stenah na soncu." Trenutno živi v bližini Chamonixa. V slovenskih stenah ji vzponi niso tako ljubi zaradi krušljive skale. Najlepši spomin iz slovenskih sten pa ji je plezanje z Milo Valičem v Obrazu Sfinge. Takole je v pogovoru dejala (pripravil Bor Šumrada).

Prav tako je bil presenečen in vesel izbora za najperspektivnejšega alpinista Matic Obid (AO Nova Gorica). Razvija se v vsestranskega vrhunskega alpinista, plezalca, najbolj pa uživa v plezanju težkih skalnih smereh. V letu 2011 bi rad opravil predvsem kakšne težje proste ponovitve v Dolomitih in v naših hribih. Več v posnetku (pripravil Bor Šumrada).

                                   Razglasitev vrhunskih dosežkov v športnem plezanju

Komisija za športno plezanje PZS je izbrala športne plezalce in plezalke, ki so s svojimi doseženimi uspehi izstopali iz povprečja. Med dekleti je bila to Mina Markovič, evropska prvakinja v kombinaciji in državna prvakinja ter druga najboljša v lanskoletnem svetovnem pokalu. Med dosežki plezalcev pa je izstopala srebrna kolajna v kombinaciji na evropskem prvenstvu Klemna Bečana, ki se je tudi v svetovnem pokalu uvrstil v finale tako v balvanskem plezanju kot v težavnosti.

Najuspešnejši plezalec v letu 2010 je Klemen Bečan.
Najuspešnejša plezalka v letu 2010 je Mina Markovič.

Najuspešnejša plezalka v letu 2010 Mina Markovič in najuspešnejši plezalec v 2010 Klemen Bečan, foto Bor Šumrada

Priznanje za vrhunske dosežke na tekmovanjih in za vzponu v naravnih plezališčih v letu 2010 so prejeli: Natalija Gros, Jernej Kruder, Domen Škofic in Maja Vidmar, ki je kot prva Slovenka in ena redkih v svetu uspela na pogled preplezati smer z oceno 8b+.
Priznanje za perspektivne dosežke na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropski mladinski seriji ter za vzponu v naravnih plezališčih v letu 2010 so prejeli: Martin Bergant, Sergej Epih, Jera Lenardič, Gregor Vezonik, Jure Raztresen, Gašper Pintar, Tina Šušteršič, Urban Primožič in Izidor Zupan.

Obrazložitev izbora

Mina Markovič - najuspešnejša športna plezalka
Njeni vrhunski rezultati, predvsem pa čedalje večja zanesljivost, se vztrajno izboljšujejo iz leta v leto. Tudi ona je nastopila v obeh disciplinah in se tudi povsod uvrščala v finale. Z najpomembnejše tekme sezone, evropskega prvenstva, se je vrnila z zlato kolajno v kombinaciji.
Kasneje je še trikrat stala na zmagovalnih stopničkah. Nazadnje si je z drugim mestom na finalu svetovnega pokala težavnosti v Kranju priborila tudi končno srebrno kolajno v skupnem seštevku.
Tem rezultatom je dodala še prvi naslov državne prvakinje v težavnosti, kar v Sloveniji ob izredni konkurenci svojih reprezentančnih kolegic vsekakor ni samo po sebi umevno.

Klemen Bečan - najuspešnejši športni plezalec
Najboljši slovenski plezalec zadnjih let je tudi v lanski sezoni nastopal tako v težavnosti kot tudi v balvanih. Višek sezone je bila prav gotovo srebrna kolajna v kombinaciji na evropskem prvenstvu.
V svetovnem pokalu je kot eden redkih okusil finale v obeh disciplinah. To mu je na koncu v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji prineslo odlično četrto mesto.

O dosežkih v športnem plezanju na tekmovanjih je predsednik Komisije za športno plezanje PZS Tomo Česen dejal: »V času, ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več in sicer iz preprostega razloga - bilo bi jih enostavno preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah in pričakovanja ter želje vseh nas so čedalje večje. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi rezultat v deseterici vsega spoštovanja vreden. Teh je bilo v minuli sezoni kar 46, tistih z leskom medalje pa 9. Tako se je skupno število uvrstitev na stopničke na največjih mednarodnih tekmah povzpelo na zavidljivo številko 135!«
O vrhunskih vzponih v plezališčih pa Česen pravi: »Ob številnih vrhunskih uvrstitvah je bilo v minulem letu opravljenih kar lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med njimi je treba brez dvoma izpostaviti prvi slovenski ženski vzpon na pogled (in eden redkih tovrstnih v svetu) z oceno 8b+, pod katerega se je podpisala Maja Vidmar.«

Zdenka Mihelič

Več o izboru z vsemi obrazložitvami ter vrhunskimi dosežki v alpinizmu in športnem plezanju v letu 2010 smo objavili v brošuri, izdani ob včerajšnji slovesnosti.

------------------------------------------------
Ocena sezone 2010, Komisija za alpinizem PZS:

Leto 2010 se je začelo s sanjskimi zimskimi razmerami v mnogih stenah. Odlični vzponi so se vrstili kot po tekočem traku. Predvsem stene nad Logarsko dolino, pa tudi Špik, Bovški Gamsovec, Prisojnik, itd so zaznamovali zimo. Opravljene so bile številne prvenstvene smeri in številne težke zimske ponovitve. Preplezanih je bilo tudi nekaj težkih slapov in kombiniranih smeri. Vsekakor bi si takih sezon želeli večkrat, hkrati pa nas lanska sezona zaradi razmer ne sme razvaditi. Pohvaliti je treba posamezne alpiniste, ki še imajo nekaj raziskovalnega alpinističnega duha v sebi in odpirajo smeri v sezoni. Kar nekaj dobrih vzponov je bilo pozimi opravljenih na utečeni akciji KA, taboru za perspektivne alpiniste v Chamonixu.

Pomlad so zaznamovali predvsem vzponi v Paklenici, in tudi drugje, kjer so posamezniki opravili kar nekaj prostih ponovitev najtežjih smeri ter prvih prostih ponovitev.

Poletna sezona je bila v znamenju vrhunskih vzponov v Dolomitih (Cine, Marmolada) ter v stenah nad Chamonixom. Če so bile še pred letom ali dvema najtežje smeri rezervirane le za redke posameznike, se je v 2010 število alpinistov z najtežjimi smermi povečalo. Vsekakor spodbudno. Delček k temu je pripomogla tudi izvedba poletnega tabora v Dolomitih. Tabor je bil uspešen, odzivi so bili dobri. Tudi doma je bilo poleti preplezano kar nekaj kvalitetnih vzponov, nič pa ne posebej pretresljivega.

Leto 2010 bi lahko označili kot leto s slabim izkupičkom na odpravah. Pravzaprav so vse odprave v najvišjih gorstvih (Gašerbrum 1, Hardeol, Gaurišankar, Šiša Pangma, Trango Tower) ostale brez osvojenih glavnih ciljev. Vsem so bile skupne predvsem slabe vremenske razmere. Na lanski osrednji odpravi PZS Gašerbrum 1 je naveza preplezala prvenstveno smer na Hidden Sud (7109m), druga naveza pa poizkusila na Gašerbrumu VI in pod vrhom obrnila. Na odpravi Hardeol so opravili prvi pristop na Nital Thaur, glavni cilj pa zaradi slabih razmer opustili. Obe odpravi v Tibetu je zaznamovalo slabo vreme, na odpravi Trango glavnih ciljev niso uresničili, so pa preplezali nekaj krajših smeri.

Kot svetlo točko odprav lahko označimo odpravo v ZDA in Kanado, kjer je naveza preplezala številne težavne in zanimive smeri v različnih stenah. Prav tako svetla točka je bila še ena odprava v kanadsko divjino, v stene Cirque of Unclimbables, kjer je naveza prav tako preplezala lepo število kvalitetnih smeri.

Omeniti velja še prvenstveni vzpon naveze v južni stene Bisotoona v okviru plezalnega festivala v Iranu ter udeležbo naveze na srečanju BMC v južnem Wales, sodelovanje na lednem srečanju v Kanderstegu ter obisk Norveške. Nekaj mlajših alpinistov se je odpravilo v Južno Ameriko, natančneje v Peru, kjer pa niso posegali po odmevnejših vzponih.

Kaj bi lahko naredili, da se slovenski alpinizem vrne tja, kjer je bil in kamor spada, je težko vprašanje. Merila in standardi v vrhunskem alpinizmu so danes visoko postavljeni in le načrtno ter predano dolgoletno delo lahko pripelje do pravih rezultatov. Tu je velika vloga matičnih odsekov in komisije za alpinizem ter PZS kot krovne organizacije nasploh. V preteklih letih je bilo veliko govora o bolj sistematičnem delu z mladimi, a smo danes verjetno le korak naprej. A le korak. Današnji pristop do športne aktivnosti, med katero lahko štejemo alpinizem, zahteva profesionalnost. Profesionalnost pa terja svoje. Da se že uveljavljeni alpinisti, razen izjem, ne udeležujejo odprav, je verjetno velik razlog za manjše število kvalitetnih vzponov izven Evrope, med mlajšimi alpinisti pa je le peščica takih z vizijo in idejo, kako naprej. Gonilna sila slovenskega alpinizma so posamezniki, kar se kaže pri vzponih tako doma kot v tujini.
Za izboljšanje stanja bo potrebno kar nekaj tako osebnih odločitev kot tudi odločitev na ravni odsekov, KA in PZS.

Član Komisije za alpinizem PZS,
Matej Kladnik

-----------------------------------------------------------

Ocena sezone 2010, Komisija za športno plezanje PZS:

Statistično gledano in če upoštevamo število uvrstitev na zmagovalne stopničke največjih tekmovanj, potem je bila sezona 2010 nekoliko slabša kot smo bili vajeni zadnjih nekaj let. Brez dvoma pa jo seveda še vedno lahko ocenimo kot zelo uspešno. V času, ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več in sicer iz preprostega razloga - bilo bi jih enostavno preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah in pričakovanja ter želje vseh nas so čedalje večje. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi rezultat v deseterici vsega spoštovanja vreden. Teh je bilo v minuli sezoni kar 46, tistih z leskom medalje pa 9. Tako se je skupno število uvrstitev na stopničke na največjih mednarodnih tekmah povzpelo na zavidljivo številko 135 !

Reprezentanca je na Evropsko prvenstvo upravičeno odhajala z načrti po medalji. Domov so se vrnili s tremi in med temi je bila tudi najbolj žlahtna - naslov evropske prvakinje v kombinaciji. Tudi ostali dve srebrni v kombinaciji na nek način dokazujeta, da imamo tekmovalce, ki so odlični v obeh glavnih disciplinah - težavnosti in balvanih.

Kot vsako leto je bil izredno razburljiv tudi zaključek sezone v domačem Kranju, ki je osrednji tovrstni dogodek v državi. Pred domačo publiko je vedno najtežje nastopati, vendar je ekipa kot celota prikazala odlične predstave. Ne samo da smo imeli finaliste v obeh konkurencah, nekaj mladih talentov v ekipi je nakazalo, da znajo v prihodnje posegati zelo visoko. Po lanski zmagi je tudi tokrat Mina Markovič poskrbela, da je polna dvorana videla na zmagovalnih stopničkah domačega tekmovalca.

V skupnih seštevkih svetovnega pokala so slovenski tekmovalci osvojili dve kolajni, in sicer drugo mesto v težavnosti in tretje mesto v kombinaciji.

V mladinski konkurenci je prav minula sezona potrdila, da reprezentanca postaja čedalje močnejša kot ekipa. Še nikoli doslej namreč nismo imeli toliko dobrih končnih uvrstitev kot prav tokrat. Največji dosežek je prav gotovo naslov svetovnega mladinskega prvaka, ki ga je osvojil Jure Raztresen pri kadetih. Poleg njega je bilo v finalu še sedem tekmovalcev. V skupnem seštevku Evropske mladinske serije, ki šteje za Evropsko prvenstvo, pa smo imeli v deseterici najboljših celo 10 tekmovalcev, kar je velik moštveni uspeh.

Ob številnih vrhunskih uvrstitvah je bilo v minulem letu opravljenih kar lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med njimi je treba brez dvoma izpostaviti prvi slovenski ženski vzpon na pogled (in eden redkih tovrstnih v svetu) z oceno 8b+, pod katerega se je podpisala Maja Vidmar.

Predsednik Komisije za športno plezanje PZS,
Tomo Česen