Dom stoji na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Imenuje se po dr. Johannesu Frischaufu (1837-1924), profesorju na graški univerzi, neutrudnemu oznanjevalcu lepot Savinjskih Alp, humanistu in prijatelju Slovencev. Prvo kočo na Okrešlju je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo; leta 1907 je pomladanski plaz z Mrzle gore kočo porušil. Še istega leta je Savinjska podružnica SPD začela graditi na bližnjem, bolj varnem mestu, nov dom, ki so ga slovesno odprli 2. avgusta 1908 in poimenovali po dr. J. Frischaufu; na tem mestu stoji današnji dom. Leta 1932 so dom prenovili. Po osvoboditvi ga je leta 1951 opremilo in odprlo PD Celje. V letih 1959-1961 so ga prenovili oziroma zgradili skoraj na novo; otvoritev obnovljenega in povečanega doma je bila 24. seprembra 1961. Leta 1960 so postavili tovorno žičnico. Leta 1988 je PD Celje začelo dom dozidavati in temeljito obnavljati. Zgradili so nove sanitarije in prizidek za zunanjo strežbo, s prezidavami pa so posodobili prenočitvene zmogljivosti. Povečani in obnovljeni dom so slovesno odprli 21. septembra 1991.Dom je odprt od 1. maja do konca septembra.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev in točilni pult; pri mizah pred domom 80 sedežev; v 11 sobah je 45 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 35 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevana s kmečko pečjo, v treh sobah centralno ogrevanje; tekoča voda. Dom so v letih 1998 - 2000 v okviru ekološke sanacije planinskih koč temeljito obnovili, tako, da je priključen na lastno biološko čistilno napravo, ima plinsko postajo in je priključen na električno omrežje. Ima tudi telefonsko linijo, internet, poslovanje preko POS-terminala s karticami in radijsko zvezo. Zato je oskrbovan praktično preko celega leta.
Razgled:
Od doma ni obširnega razgleda, zato pa je pogled na vrhove in stene, ki kot amfiteater obkrožajo Okrešelj, toliko lepši. Proti severovzhodu in vzhodu lepo vidimo Logarsko dolino, desno nad njo pa skupino Krofičke in Ojstrico; na jugu se zvrstijo ostenja in vrhovi Lučke Babe, Planjave, Brane, Turske gore in Rink, od katerih se pomika razgled proti Jezerskemu in Savinjskemu sedlu ter naprej proti severu na Mrzlo goro in gorski greben med Matkovim kotom in Logarsko dolino.
Dostop:
Avto, avtobus: po regionalni cesti Mozirje-Logarska dolina-Rinka, od koder je do doma 1h. Spotoma se lahko vzhodno od slapa povzpnemo do razgledne okrepčevalnice, imenovane Orlovo gnezdo, zgrajene leta 1968. AP pod slapom Rinka in pri domu Palenk: od slapa Rinka 1h; od doma Palenk 2h.
Zanimivejše ture:
Skuta (2532 m) skozi Turski žleb 4h; Rinke: Štajerska (2289 m), Kranjska (2453 m) in Koroška (Križ) (2433 m) skozi Turski žleb 3h30; Turska gora (2251 m) skozi Turski žleb 2h15; Brana (2252 m) 2h30; Mrzla gora (2203 m) čez Gornji Okrešelj in po dolini Mrzlega dola 3h30.
Prehodi do drugih postojank:
Dom planincev v Logarski dolini (837 m) 1h30;
Koča na Kamniškem sedlu (1864m) 1h30;
Zoissova koča na Kokrskem sedlu (1793m) skozi Turski žleb ter čez Sleme 5h30;
Kranjska koča na Ledinah (1700m) čez Savinjsko sedlo 4h.
