SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV

Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca. Prvo kočo je zgradila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju in jo odprla 3. septembra 1933. Partizani so jo 12. avgusta 1942 požgali. Leta 1949 je prevzelo pogorišče PD Črna na Koroškem, ki je zgradilo in 30. septembra 1951 odprlo novo postojanko. V letih 1958 do 1962 so postavili 3 počitniške hišice. Leta 1976 so kočo povečali in obnovili; ob otvoritvi 26. junija 1977, so jo preimenovali v Dom na Smrekovcu. Leta 1983 so dom priključili na električni daljnovod iz Šoštanja.

Dom je stalno odprt v poletnem času, pozimi pa med vikendi in prazniki, za večje najavljene skupine ga po dogovoru odprejo tudi ob drugih dnevih. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 8 sobah je 36 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo v domu; tuš; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.

Razgled: Razgled od koče je na celotno Šaleško dolino in del Pohorja, v lepem vremenu je razgled vse do Slemena nad Zagrebom. Še lepši razgled pa je z vrha Smrekovca, ki je od koče oddaljen 25min hoje. Proti vzhodu vidimo Bele Vode, Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč in gričevje proti Panonski nižini; proti jugovzhodu vidimo Goro Oljko ter Savinjsko dolino s Ponikevsko planoto na levi, Posavskim hribovjem z Mrzlico na desni, zadaj pa hribovje na Kozjanskem z Bohorjem; na jugu so v bližini Golte, levo za njimi Dobrovlje, desno pa Menina planina, Lepenatka in Veliki Rogac; proti zahodu se vleče hrbet Smrekovca z najvišjim vrhom Komen ter strmimi severnimi pobočji, ki se spuščajo v dolino Bistre, in bolj obljudenimi južnimi pobočji proti dolini Ljubnice, zadaj pa vidimo Olševo, Raduho, Veliko planino, vrhove Savinjskih Alp, na obzorju pa tudi Julijce s Triglavom; na severni strani se dvigajo Karavanke, lepo vidimo Obir, Peco, Uršljo goro, zadaj Svinško planino in na obzorju Visoke Ture, proti severovzhodu pa bližnje Pohorje.