SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV

Dodatna ponudba

Dostop

• Avtobusna postaja Begunje na Gorenjskem, mimo sv. Petra in Tomčeve koče - 4 h.
• Avtobusna postaja Poljče, mimo sv. Petra in Tomčeve koče - 4 h.
• Avtobusna postaja Žirovnica, mimo akumulacijskega jezera ter Valvasorjevega doma pod Stolom ter Tinčkove koče - 5 h.
• Avtobusna postaja Koroška Bela, mimo Valvasorjevega doma pod Stolom ter Tinčkove koče - 6 h 15.
• Avtobusna postaja Tržič, mimo Hudega gradu in koče na Dobrči - 6 h 45.
• Avtobusna postaja Brezje pri Tržiču, mimo koče na Dobrči - 6 h.
• Avtobusna postaja Hudi Graben, mimo koče na Dobrči - 6 h.

Z vlakom:

• Železniška postaja Žirovnica, mimo akumulacijskega jezera ter Valvasorjevega doma pod Stolom ter Tinčkove koče - 5 h.

Z avtomobilom:

• Po lokalni cesti iz Begunj na Gorenjskem do gostišča v Dragi, naprej po slabi gozdni cesti na Poljško planino (1180 m), 6 km, do doma - 1 h 15.
• Iz Begunj na Gorenjskem, mimo sv. Petra in Tomčeve koče - 4 h.
• Po lokalni cesti iz Begunj na Gorenjskem do gostišča v Dragi, čez planino Planinica - 3 h 30.
• Iz Žirovnice mimo akumulacijskega jezera ter Valvasorjevega doma pod Stolom ter Tinčkove koče - 5 h.
  
• Po lokalni in gozdni cesti iz Most po dolini Završnice do Tinčkove koče, po poti proti Zelenici nato desno do doma - 2 h.
• Po lokalni in gozdni cesti iz Most po dolini Završnice do Tinčkove koče, mimo Tomčeve koče - 2 h.
• Iz Koroške Bele, mimo Valvasorjevega doma pod Stolom ter Tinčkove koče - 6 h.
  
• Po regionalni cesti Tržič-Ljubelj do mejnega prehoda, čez Zelenico in severno ostenje - 2 h 30.
• Po regionalni cesti Tržič-Ljubelj do mejnega prehoda, čez Zelenico in Smokuško planino - 3 h.
• Po regionalni cesti Tržič-Ljubelj do domačije Potočnik, čez Preval in Veliki vrh - 3 h.
• Po regionalni cesti Tržič-Ljubelj do domačije Potočnik, čez Preval in po južnih pobočjih Begunjščice - 2 h 15.
• Iz Tržiča, mimo Hudega gradu in koče na Dobrči - 6 h 30.
• Iz Brezij pri Tržiču, mimo koče na Dobrči - 6 h.
• Iz Hudega Grabna, mimo koče na Dobrči - 6 h.

Opis

Dom stoji na razgledni rami na zahodnem grebenu Begunjščice. Prvo kočo, ki je stala nižje od sedanjega doma, je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 25. julija 1909. Poimenovali so jo po dr. Janku Vilfanu, odvetniku iz Radovljice in takratnem predsedniku podružnice. Leta 1933 je Radovljiška podružnica SPD zgradila na sedanjem mestu večji dom, ga odprla 30. julija 1933 in poimenovala po Hugonu Robleku (1871-1920), pobudniku planinstva na Gorenjskem, ki je tragično umrl pri požigu Narodnega doma v Trstu. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali. Radovljiški planinci so po osvoboditvi zgradili nov dom, ki so ga odprli 15. septembra 1946. Leta 1975 so dom obnovili in posodobili in ga ob praznovanju 80-letnice društva slovesno odprli 31. avgusta 1975. Večjo obnovo so opravili leta 1987. Leta 1993 so začeli s temeljito obnovo doma, kasneje pa dom opremili tudi s fotovoltaično elektrarno in zunanjim suhim straniščem. Leta 2005 so obnovili celotno ostrešje in kritino, povečali in uredili jedilnico, zamenjali okna, povečali moč solarnega sistema in obnovili kuhinjo.

Planinska literatura

• Stol - 1 : 25 000
• Storžič in Košuta - 1 : 25.000
• Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000
• Slovenska planinska pot – I. del
• 55 krat Karavanke
• Vrhovi Prijateljstva
• Vodnik Karavanke (Klemen Janša)
• Dnevnik s Slovenske planinske poti

Prehodi do drugih planinskih koč, zavetišč in bivakov

Vzponi na vrhove

Knjiga pohval in pritožb