Moje alpinistično pero se je v 12 letih, kar sem ga nazadnje držal v roki, že popolnima posušilo in razpadlo. Nove aplikacije, socialni mediji, spremenjene možganske povezave, vse je drugače. Tudi sam sem drugačen, mentalno in fizično (pa ne mislim samo siv ...), ampak poskusimo. Jaz, starejši, bom malo več godrnjal, zatežil s kako himalajsko (kot npr. danes). Gašper, ki je v alpinističnem razcvetu, pa bo dodajal, kako se stvarem streže danes.

Morda začnem s krajšim uvodom in zgodovino Alpinističnih novic. Nesporni oče in gonilo alpinističnega poročanja je bil nedavno preminuli Franci Savenc, tudi sam nekdaj odličen alpinist. Leta 1967 je v dnevniku Delu začel pisati t. i. Alpinistične novice, ki jih je konec 80. prejšnjega stoletja nadaljeval Tomo Česen, sledili pa smo še Aleš Bjelčevič, Miha Peternel in jaz. Leta 2003 je takratni uredniški politiki ob silni nenaklonjenosti tako slabo merljivemu športu, kot je alpinizem, uspelo rubriko ukiniti. Tako ali tako so takrat digitalni mediji začeli prevzemati medijski prostor. Na strani Gore-Ljudje so se Alpinistične novice nadaljevale z menoj in Petrom Mežnarjem. Zadnjih, več kot deset let, pa za poročanje na tem spletišču zgledno skrbi Mitja Filipič. Sedaj smo tudi tu, kjer bi že nekaj časa sodili, na spletni strani Komisije za alpinizem. Verjamem, da bo stvar tudi tu lepo živela.

Več pa si preberite v AN.