NOVICE  

• zakon mora v večji meri upoštevati vidik prostovoljstva v športu. Množičnost športa še vedno temelji na prostovoljstvu, zato mora to specifiko upoštevati tudi temeljni zakon za področje športa.
• v zakonu je potrebno opredeliti tudi pogoje za opravljanje dejavnosti turističnih športnih storitev kot pridobitne dejavnosti, primerljivo s sedanjo opredelitvijo v 43. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma.

Poleg tega smo predlagali konkretne predloge sprememb in dopolnitev na spodnje člene predloga zakona:

Briše se 4. odstavek 34. člena, ki se glasi:
»Kdor opravlja delo na programih iz prve, druge, četrte in devete alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona in je v rednem delovnem razmerju, mora imeti strokovno izobrazbo v skladu s 36. členom tega zakona.«

Obrazložitev: Takšna določba pomeni, da npr. plezalni klubi ne morejo kot trenerja zaposliti ustrezno usposobljenega trenerja športnega plezanja, ki je lahko na svojem področju primerljivo ali bolje kompetenten kot strokovno izobražen kader po študijskih programih brez specifičnih znanj. Poleg tega takšna določba pomeni nezaupanje programom usposabljanja strokovnih delavcev v športu. Ne nazadnje takšna določba tudi pomeni, da se pri strokovno usposobljenem kadru spodbuja netipične oblike zaposlovanja v obliki samostojnega podjetništva, zasebnega dela v športu in podjemnih pogodb, kar nasprotuje načelom delovne zakonodaje ter ustvarja dodatne ovire za več rednih zaposlitev v športu in spodbuja prekerno delo.

1. odstavek 37. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Strokovno usposobljen kader mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost prve ali druge stopnje za športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov ali šport starejših v skladu s tem zakonom ali nacionalno poklicno kvalifikacijo v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.«

Obrazložitev: Zahtevana stopnja izobrazbe se iz srednje strokovne, spremeni na srednjo poklicno. Torej iz V. stopnje na IV. stopnjo. Predvsem na področju rekreacije, delujejo tudi strokovno usposobljeni delavci, ki ne izpolnjujejo pogoja srednje strokovne izobrazbe, vendar to ne vpliva na njihovo usposobljenost na področju športa in na kvaliteto opravljanja njihovega dela. Takšen pogoj v zakonu omejuje predvsem prostovoljsko opravljanje dejavnosti na področju rekreacije v društvih.

Doda se nov 5. odstavek 37. člena, ki se glasi:
Strokovno usposobljen kader opravlja strokovno delo na podlagi licence, ki jo potrdi nacionalna panožna športna zveza. Obdobje veljavnosti licence določi nacionalna panožna športna zveza v programu usposabljanja.

Obrazložitev: Z rednim licenciranjem se zagotavlja strokovna izpopolnjevanja strokovnih delavcev in njihova redna aktivnost. S tem se zagotovi varnejše izvajanje aktivnosti in sledenje novostim na področju posamezne športne panoge. Obdobje licence se določi v programu usposabljanja. Smiselno pa je, da je to obdobje med tremi in petimi leti.

39., 40., 41. in 42. člen se prilagodijo, tako da vsebujejo predlagane rešitve na področju usposabljanja za športno rekreacijo:

• Strokovni svet RS potrdi področja športne rekreacije in reprezentativne nacionalne športne zveze za posamezno področje,
• reprezentativna nacionalna športna zveza za svoje področje delovanja pripravi posebni del programa usposabljanja na podlagi meril Akreditacijske komisije,
• če reprezentativna nacionalna športna zveza za svoje področje ne pripravi posebnega dela programa usposabljanja oz. njihov je bil njihov predlog dvakrat zapored zavrnjen s strani Akreditacijske komisije, se pozove Fakulteto za šport, da pripravi in vloži v potrditev posebni del programa usposabljanja,
• organizacija, kateri je Akreditacijska komisija potrdila program usposabljanja postane Nosilec usposabljanj na določenem področju športne rekreacije,
• s strani Akreditacijske komisije potrjeni programi usposabljanj so javno objavljeni in jih lahko poleg nosilca usposabljanj izvajajo tudi druge strokovne organizacije, ki pred razpisom programa usposabljanja pridobijo potrditev nosilca usposabljanj o izpolnjevanju strokovnih, kadrovskih in prostorskih pogojev za izvedbo usposabljanj
• usposabljanja na področju športne rekreacije so ločena na splošni in posebni del:

Doda se nov 8. odstavek 53. člena, ki se glasi:
»Uporabniki uporabljajo površine za šport v naravi na lastno odgovornost.«

Obrazložitev: Predlagana rešitev je namenjena razbremenitvi odgovornosti lastnikov in skrbnikov površin za šport v naravi, ki so podvržene zunanjim naravnim vplivom in ne omogočajo stalnega nadzora nad stanjem. Šport v naravi je podvržen različnim vplivom in uporabniki poti so sami odgovorni za svojo varnost in se morajo zavedati normalnega tveganja pri športu v naravi. Površine za šport v naravi so v veliki meri v zasebni lasti in tudi nove površine, ki nastajajo (npr. turno kolesarske poti) bodo potekale na lastniško razdrobljenih površinah. Lastniki teh zemljišč ne morejo odgovarjati za uporabnike, saj svoja zemljišča namenjajo v javno korist brez kompenzacije. Enaka zakonska rešitev je uporabljena tudi v 5. členu Zakona o planinskih poteh.

2. odstavek 54. člena se redakcijsko popravi, tako da se glasi:
»Površine za šport v naravi iz prejšnjega odstavka so tudi planinske poti, ki imajo skrbnika v skladu z zakonom, ki ureja planinske poti.«

Obrazložitev: Predlagamo bolj jasno opredelitev, da so planinske poti s skrbnikom del »javnih športnih objektov in površin za šport v naravi«, saj je prejšnja dikcija določa le, da so takšne planinske poti »površine za šport« in ne da so »javne površine za šport«. V izogib nejasnosti ali težavam pri izvajanju zakona predlagamo bolj jasno dikcijo, da gre pravzaprav za »javne površine«, ki so del »javnih športnih objektov in površin za šport v naravi« iz prvega odstavka in da ne gre morebiti za širitev dikcije iz šestega odstavka 53. člena.

3. odstavek 55. člena se dopolni, tako da se glasi
»Če javni športni objekt ali površine za šport v naravi presegajo pomen, ki ga imajo za lokalno skupnost, oziroma je to potrebno zaradi skladnega razvoja države, in je to v javnem interesu, potreba po izgradnji ali posodobitvi teh športnih objektov in površine za šport v naravi pa izhaja iz mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi iz 54. člena tega zakona, se lahko za sofinanciranje investicij sklene neposredna pogodba.«

Obrazložitev: Tretji odstavek določa kot pogoj za sklenitev neposredne pogodbe tudi to, da potreba po izgradnji (novega) objekta ali površine v naravi izhaja iz mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Omenjena mreža za objekte in površine glede na 56. člen določa merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih. Mreža tako predvideva dvoje: izgradnjo novih in posodobitev že obstoječih objektov in površin. V nasprotju s tem, pa tretji odst. govori samo o izgradnji. Ker ni smiselno, da bi se neposredna pogodba, če so izpolnjeni vsi pogoji, lahko uporabila samo za izgradnjo novih objektov, ne pa tudi za posodobitev obstoječih, predlagamo, da se to dopolni, tako da bo možno oboje.

1. odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi
»Programi usposabljanja strokovnih delavcev v športu, ki jih je na podlagi določb Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP in 15/03 - ZOPA) potrdil Strokovni svet RS za šport prenehajo veljati po preteku obdobja za katero so potrjeni.«

Obrazložitev: Predlagana sprememba zagotovi ustreznejše prehodno obdobje in sicer tako, da obstoječi programi usposabljanja veljajo do konca obdobja za katero so potrjeni. S tem se zagotovi postopno potrjevanje programov na Komisiji za akreditacijo, kar omogoča lažji prehod in ustrezen čas za prilagoditev programov.