NOVICE  

Namen pohoda je bil seznaniti udeležence z značilnostmi Smrekovškega pogorja in naravovarstveno problematiko, zlasti pretiranim nabiralništvom ter opozoriti obiskovalce na naravi prijazno nabiralništvo in rekreacije.

Smrekovško pogorje je v slovenskem prostoru nekaj posebnega. Je ostanek podmorskega vulkanskega delovanja pred približno 25 milijoni let (terciar). Na 15 kilometrov dolgem grebenu najdemo različne magmatske (npr. andezit) in piroklastične kamnine (npr. tuf). Specifična in hkrati raznolika kamninska podlaga je bila osnova za nastanek posebnih življenjskih okolij, ki jih poseljujejo izjemne rastlinske in živalske vrste. Zato je greben zavarovan kot geološki in botanični rezervat Smrekovec-Komen.

Tu imajo svoj habitat nekatere redke in zavarovane vrste planinskega rastja, vezane na nekarbonatno podlago: praprot alpska vudsovka, alpska zvončica, beli kosmatinec, katančevolistna penuša, Kochov svišč, kuštravi jeglič, najmanjši jeglič, endemični živorodni zvezdasti kamnokreč in druge. Tu je največja strnjena populacija divjega petelina v Sloveniji, prisotna sta koconogi čuk in mali skovik.

Smrekovec je bogat z borovnicami in brusnicami ter manj znanimi sorodnimi kopinščicami. Od zdravilnih zelišč najdemo zlasti arniko in šentjanževko Območje je znano nahajališče gobanov.

Zaradi obilja teh plodov se začne sredi poletja proti pogorju množica žal neozaveščenih nabiralcev, ki povzročajo nemir, erozijo in onesnaževanje ter motijo posest. Zlasti pa iz narave odnašajo mnogo več plodov, kot bi smeli in bi bilo prav. Poleg tega je Smrekovec močno obremenjen tudi z nedovoljenimi vožnjami po planinskih poteh in v brezpotjih.

Na pohodu smo nabiralce opozarjali na pravilno nabiranje, zabeležili smo en primer nepravilnega parkiranja in pobrali nekaj odpadkov. S Komna sta se z gorskimi kolesi spustila tudi dva kolesarja, ki smo ju prijazno opozorili, da je vožnja v naravnem okolju prepovedana.

Pripravila: Anka Pugelj in Marijan Denša
Fotografije: Janez, Janko, Marijan in Uroš