|
|
NOVICE
ponedeljek, 21. marec 2022, ob 12. uri, ogledov: 1219 Ocena alpinistične sezone 2020| Alpinizem | | | Komisija za alpinizem | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Alpinistično leto 2020 je bilo silno nenavadno; od množične in vrhunske aktivnosti do povsem druge skrajnosti – tako rekoč prepovedi obiska gora ob pomladanskem in jesenskem izbruhu epidemije koronavirusa. Vseeno lahko dogajanje na sceni ocenimo kot pozitivno; alpinistična skupnost jo je dobro odnesla in v času možnosti plezanja smo bili priča dobrim vzponom tako doma kot na tujem. | Čeravno se je leto ponudilo le s tremi odpravami, te po zaslugi uspešnosti akterjev predstavljajo vrhunec sezone. Patagonsko sceno je zaznamoval eden naših najboljših plezalcev zadnjih let - Gašper Pintar. Za prvi obisk gora na skrajnem jugu Južne Amerike si je vzel dovolj časa; odlično pripravljena sta z Davidom Debeljakom naredila nekaj dobrih poskusov in vzponov ter največ iztržila v smeri Titanic v vzhodni steni Torre Eggerja, kjer jima je le malo zmanjkalo tudi za prosto ponovitev. Pintar je pred tem s francoskimi kolegi preplezal še Supercanaleto v Fitz Royu, za tem pa opravil tridnevno prečenje stolpov Paine. Izjemno! Sočasno sta v južni steni Aguje St. Exuperyja Luka Lindič in Luka Krajnc dodala drzno prvenstveno smer Mir, ki je leto sklenila na seznamu najprepoznavnejših smeri sezone na svetovni ravni. Tretja odprava v »starem času« je bila ženska - Sara Jaklič in Marija Jeglič sta obiskali norveški otok Senja in kljub zahtevnim snežnim razmeram in neugodnemu vremenu iztržili lepo bero zahtevnih ponovitev in dve prvenstveni smeri. Vse ostalo dogajanje leta 2020 je bilo omejeno na Alpe.
Zima je ponudila odlične razmere tako doma kot na tujem. Začelo se je še v starem letu (2019) s prečenjem grebena Široke peči (Pintar-Debeljak v sklopu priprav na Patagonijo), prvenstveno Vinkotovo v Mojstrovkah (Ažman-Hladnik), Travniško grapo ženske zasedbe (Jaklič-Jeglič-Klinar Stražar), okoli novega leta pa se je razcvetelo nad Jezerskim (sezono je odprl Gerbec v različnih smereh in navezah) in nad Logarsko dolino, kjer je bila poleg klasik skoraj poldrugi mesec oblegana (novodobna klasika) Ledenka, redko ponovitev je doživela Baletka, obiskana je bila Direktna v Štajerski Rinki. Odlične razmere so vabile v Ojstrico - več klasik in tudi nekaj novih linij je odprla lokalna naveza Supin-Volk. Sledile so velike ture v Steni: Dolga Nemška smer (več navez), Prusik-Szalay (Volontar-Levičnik), Skalaška z Ladjo (Karner-Krajnc) in kot vrhunec Za prijatelje, kombinacija od Skalaške proti Prusikovi, v avtorstvu naveze Balažic-Kozole. Med dobre ponovitve sodijo še Direktna v Špiku (Kristan-Petek), SV raz Jalovca (Volontar-Levičnik), DKV (Levičnik-Jaklič-Jeglič), Kis ali vino v Koštrunovih špicah (Volontar-Levičnik). V začetku leta so bile zelo priljubljene nižje stene visoko pod glavnim grebenom Kaninskega pogorja, v dobrih razmerah pa so bile oblegane tudi nekatere smeri (Cesar-Comici, Lovska ...) v mogočni Loški steni, ki so jih odprli mladi alpinisti na taboru perspektivcev pod vodstvom Zupina in Zupana. Stražar in Marčič sta v le 18 urah prečila Kamniško-Savinjske Alpe (vseskozi po glavnem grebenu), začenši na Jezerskem in s sestopom z Ojstrice v Kamniško Belo. Med zimskimi vzponi na tujem poleg obilice slapov in krajših kombiniranih smeri iz povprečja izstopa vzpon po grebenu Inominata na Mont Blanc, ki sta ga z italijanskim soplezalcem opravila Luka Stražar in Petra Klinar Stražar.
Sredi marca se je zima nenadoma končala - debelo zasnežene gore smo opazovali večinoma le z varne razdalje. Slednje je verjetno še najbolj udarilo smučarje, ki pa so nekaj drznih zavojev odpeljali že v začetku sezone; izpostaviti velja spuste v Mangartu in pa s Triglava po grebenu na severovzhodne vesine (Mejovšek-Šparovec-Žalohar). Kot vsako leto sta bila aktivna (več presmučanih smeri v Avstriji) Kern in Cudermanova, poznopomladanski del pa je pripadel v prvi vrsti Vrhovniku in Šafarju (Snowhite, Tumova ...); prvi je na začetku poletja odpeljal severno steno štiritisočaka Lenzspitze brez ustavljanja, kar verjetno predstavlja spust sezone.
V začetku poletja sta skopnela najprej virus in nato še sneg. Plezalo se je veliko in dobro. Med ključnimi poletnimi vzponi velja izpostaviti Lindičevo prvenstveno smer Wolke 7 v bavarskem Feuerhörndlu in Kruderjevo prosto ponovitev prav tako prvenstvene Ellipsis v Beli peči nad Nevejskim sedlom. Sledijo Pintarjeva ponovitev Frančkove šole v Predostenju Križevnika in vzponi naveze Lindič-Krajnc v Dolomitih (mdr. Capitan skyhook v Civetti). Doma sta bili med zahtevnimi smermi priljubljeni Skriti izziv v Debeli peči (tudi prva ženska ponovitev Jakličeve) in Metropolis (Jaklič-Jeglič, Kern-Stražar), Oražem je prosto ponovil Obraz Sfinge, Volontar in Levičnik sta v Veliki Mojstrovki dodala lepo smer Človek, ne jezi se, v Vršacu pa opravila z Onkraj resničnosti. Med prvenstvenimi omenimo še Zrcalo dneva v Bovškem Gamsovcu (Jeglič-Karo), med ponovitvami pa Tempelj skrivnosti v Ojstrici (Karner-Grilj) in Sončino direktno v Skuti (Jaklič-Jeglič).
Tuja gorstva niso zaostajala: veliko in dobro se je plezalo v Dolomitih (izpostavimo Das Privileg v Piz Ciavazes naveze Krajnc-Stražar, Colpo di coda v Marmoladi naveze Krajnc-Grmovšek in Paolo VI v Tofani naveze Stražar-Levičnik) in Brenti (izpostavimo redko ponovitev smeri Samuel Scalett v Croz dell' Altissimo naveze Jaklič-Jeglič), oblegani so bili evropski velikani z Mont Blancom na čelu; tozadevno velja izpostaviti kar tri naveze čez Peutereyski greben, med njimi Stražar prvič z ženo Petro in drugič v hitri akciji z Marčičem (22 ur iz Val Venya v Les Houches). Kot zadnji so ga preplezali še Frelih, Rozman in Štular, ki so se aklimatizirali v stenah satelitov Mt. Blanc du Tacula v okviru SMAR-ove akcije. Lep vzpon sta po smeri Bonatti-Oggioni v Rdečem stebru Brouillardov z nadaljevanjem na vrh Mont Blanca opravila Karner in Grilj, v Petit Jorasses sta Stražar in Marčič ponovila Anouk. Med dobrimi vzponi v visokih Alpah lahko izpostavimo še Zahodni steber Scheidegg Wetterhorna (vodniške) naveze Jakofčič-Hribar.
Povsem ob koncu sezone, pred vrati nove zime, ko so v zaostrenih razmerah prepustnico do miru v gorah lahko izkoristili le domačini in kategorizirani vrhunski alpinisti, velja omeniti še obuditev smeri Broadway v Koglu (Pintar-Debeljak) in prost vzpon Oražma v Cinci Marinci v južni steni Planjave. Hkrati sta Lindič in Papertova že okusila led v mrzlih avstrijskih severnih stenah, kjer izstopa prvenstvena smer s povednim imenom - Limited in Freedom v Sagwandspitze, ki na seznamu kombiniranih vzponov v sezoni sega med najboljše.
Leto je skozi temačno obdobje zaprtja sceni ponudilo tudi priložnost samoorganiziranja, kar je odlično uspelo s pobudo predstavnikov AO Kranj in ob podpori KA PZS - zgodile so se Zgodbe iz izolacije, ki so jih dobrodušno delili glavni akterji na plezalni sceni in ob njih velike legende, kar je pred ekrane priklenilo praktično ves alpinistični živelj. Zaživel je tudi videokanal Plezarne, ki je obudil že skoraj pozabljene posnetke in oddaje. Komisija za alpinizem je v kriznem letu uspela realizirati dolgo pričakovani spletni projekt Slovenske stene, ki se dobro prijemlje, tudi uradno je stekla akcija preopremljanja klasik in dotrajanih svedrovcev v gorah, sredstva je uspešno usmerila v spodbudo alpinistom za različne oblike aktivnosti. Na sceno je v okviru založbe PZS prišel dolgo pričakovani vodnik modernih večraztežajnih smeri. Alpinistična scena torej še zdaleč ni spala, temveč je v težkih časih celo pridobila.
Žal pa tudi izgubila. V častitljivi starosti se je poslovil velikan slovenskega alpinizma - Tone Škarja; brez dvoma človek, ki je slovenskemu alpinizmu dal toliko, kot še nihče doslej (in verjetno še dolgo ne). Opus njegovih alpinističnih dosežkov, literarnih prispevkov in pa - morda najbolj prepoznane - organizacijske dejavnosti je nenadkriljiv. Mnogo prezgodaj pa je med zimskim sestopom z Mlinarskega sedla ugasnilo življenje koroškega alpinista Grege Lačna, enega ključnih predstavnikov srednje generacije slovenskih alpinistov in protagonista našega alpinizma vse od sredine 90. let 20. stoletja. Pustil je neizbrisen pečat z zahtevnimi smermi v gorstvih po vsem svetu in več kot dve desetletji - z ohranjanjem izjemne plezalne ravni in drugimi oblikami podpore - sooblikoval smernice slovenskega modernega vrhunskega alpinizma.
Nejc Pozvek,
član IO Komisije za alpinizem PZS |
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih